Sprehod od Pecola proti Vrhu Strmali (Forca dei Disteis)

Vremenarjem letos nekako delo ne gre od rok in poletna “tradicija” se nadaljuje v jesen. Nedeljsko jutro naj bi bilo po napovedih jasno in sončno. Zbujanje pri takih podatkih pa človeka nekako spravi v slabo voljo, če vstane v oblačno in zabasano jutro. Na srečo smo v dobi, ko skoraj na vse koščke sveta lahko pogledamo preko spletnih kamer. Tako med zajtrkom ob pregledu motivov na kamerah pade odločitev: Pecol

Glede na to, da je nedelja je na parkirišču na planini kar nekaj avtomobilov. Na srečo je okolica Montaža tako obsežna, da se tudi prišleki porazgubimo in se skoraj ne srečujemo. Mir, tišina, še svizci so šli spat. No, kozorogi pač ne. Ob povratku s sedla ga opaziva. Lovi še zadnje tople sončne žarke jesenske nedelje. Kaj dosti mu ni mar, ko se mu približam.

No ja, pokazati je pač moral kako velik in mogočen online casino je.

Po seznanjanju greva na špancir po planini.

No, takole je lepo izrazil mnenje o tem, kaj si misli o vremenski napovedi. Za pos…

Po izražanju mišljenj spet nadaljujeva s sprehodom. Vsake toliko pogleda, če sem še z njim.

Greva tja pod stene…

Vse do razgledov na Kaninsko pogorje.

Oba imava to srečo, da se lahko popraskava po riti. Eden tako, drugi drugače…

Glede na to, da sva oba užitkarja, izkoristiva še zadnje tople sončne žarke tega dne.

Dan gre počasi h kraju…vsak greva svojo pot.

Še zadnji pogledi na planino in vrhove nad njo, med tem, ko sonce pričenja z večerno predstavo…

Pa je šel…še en oblačen jesenski dan v čudoviti družbi!