Mrežce
Po četrtkovi odlični turi sledi dan počitka. Vremenska napoved za soboto obeta modro nebo, za nameček pa ga čez noč spet namede.
Ob osmih sva z Janezom na Pokljuki. Cesta z Mrzlega studenca proti planini Javornik še ni plužena, zato potegneva špuro od odcepa proti Šport hotelu v smeri planine Javornik.
Tako se pot proti vrhu hitro podaljša, razgledi na sami planini pa odtehtajo…
Že čez planino je novozapadlega snega dobrih 15 cm, z višino se tudi debelina odeje veča. V zgodnjem dopoldnevu je sneg še lepo puhast, a februarsko sonce je neusmiljeno. Na planini Lipanca je že pošteno vroče. Jože naju z veseljem postreže…
Po kratkem postanku potegneva naprej po že urezani špuri.
Pogled v dolino potrjuje, da sva se pravilno odločila.
Ko prideva čez rob se odpirajo razgledi. Mali Draški vrh od tod ne zgleda prav nič majhen.
Na vrhu se druščina že pripravlja na spust.
Brez razgledov seveda ne gre. Na eni strani Julijci, na drugi pokrita kotlina z oblaki, v ozadju pa KSA.
Z vrha uberemo vsak svojo pot. Sama se odločiva za smučanje na ravnost v macesnov gozd proti zgornji cesti. Mogoče za dane razmere nekoliko nepravilna odločitev, saj je snežna odeja precej debela, naklonina pa nekoliko premajhna za užitkarsko vijuganje. Poleg tega je sonce naredilo svoje. Iz puhastega jutranjega pršiča se je sneg preobrazil v precej težjo obliko. Pa vendar, nižje najdeva nekaj prave naklonine, pa tudi slalomska vratca so posejana dokaj redko.
Ko doseževa cesto se s sotrpinom, ki ga ujameva po poti, prebijemo še do poti, nato pa proti planini Javornik, kjer je že pravi vrvež. Med tem časom je cesta do spomenika že splužena, tekaške proge pa urejene.
Še poganjanje s planine Javornik do ceste, nato pa na hidracijo do Zatrnika in v megleno dolino na kosilo.
Lepo izkoriščen dan…
Leave a Reply
Want to join the discussion?Feel free to contribute!