Draški rob, Debeli vrh

Ko na oblačno napoved ujameš sonce…

Čez kačji rob

Sobota je bila po večini napovedi zarisana bolj kislo, zato so bili tudi plani temu primerni. Gorazd na petkov večer pravi, da bi šel z Manco nekaj na izi, sam pa sem enakega mišljenja. Pridružita se nam še Rok in Matic.

Pozno jutro na Rudnem polju ni preveč obetajoče. Oblaki se podijo nad hribi, veter nas sili k hitri hoji. Podamo se čez smučišče v smeri Viševnika in čez Kačji rob, kjer je veter še najmočnejši. PO zalitih dolinicah v smeri Draškega roba je že bolje, na vrhu hriba pa nam ni popolnoma nič žal, da nismo ostali doma. Veter popusti, razgledi so vse lepši, da ne govorim o smuki v smeri Blejske konte.

Speglana grifig podlaga nudi uživaško vijuganje vse do macesnov spodaj, okrog katerih zavijemo levo v konto pod Debelim vrhom. Od tod spet na cucke in navkreber do vrha s katerega nas po dobre pol ure pomenka prežene nekaj vetra.

Smuka z Debelega vrha sicer ne tako uživaška kot z Draškega roba, pa vseeno se da uživaško vijugati po omehčanem srencu, še posebej tistem rjavkastem, z dodatkom puščavskega peska. Zadnji nov sneg predvsem v vršnem delu sem in tja postreže z nekaj skorjice, nižje pa je lepo smučljiv.

V gozdu pod Debelim vrhom ujamemo še nekaj suhega snega, nato pa po cesti mimo Krucmanovih kont nazaj na smučišče in izhodišče, kjer nas čaka hidracija na terasi za avtomobili.

Dan je rešen.

Uživali v prvem odstavku omenjeni.