Klek

Bo že držalo, da so domači kuclji najlepši. Še posebej, če je dan tako lep, kot je bil današnji.

Razgled pod Jeseniško planino vedno očara

Z Juretom sva bila pri izbiri ture dan poprej enotna, da nima smisla komplicirati in iskati tur v daljni okolici, ko pa imava smučišče dobesedno na dvorišču. Ob sedmi zjutraj se zapeljeva v Planino pod Golico, nato v Črni potok, parkirava pod propadajočo karavlo od koder na smučkah nadaljujeva čez Menten in Molzišče do Jeseniške planine. Tu na obnovljenem ganku pastirske bajte počijeva in narediva plan.

Spet sva si enotna, da bi bilo glede na razmere še najbolje na Klek v stilu Chuck Norrisa. In sva šla: enkrat dvakrat na Klek.

Po levi strani planine v smeri Rožce potegneva špuro skoraj do grebena, kjer sva si spet enotna, da ni smiselno riniti na vrh, ko pa je smuka od tu najboljša. Pa še včerajšnji veter zavija po grebenu gor in dol.

Spreževa cucke in odsmučava do pastirske bajte. Z eno besedo: uživaško!

Cucke spet vpreževa in po že narejeni špuri spet navkreber, tokrat do vrha Kleka, od koder se nama odpirajo še lepši razgledi. Tudi vreme nama je tokrat bolj naklonjeno v tej meri, da za robom vrha celo posediva in počakava prišleka z vzhodne strani. Miha in Miha sta se pripeljala iz bele Ljubljane prav na tale naš hrib. Daleč sega slava našega dvorišča 😉

Po kratkem klepetu po desni flanki, gledano s pastirske bajte, uživaško odvijugamo do dna planine. Miha & Miha ponovita najino vajo v stilu enkrat dvakrat, midva pa se spustiva proti izhodišču kjer par besed v internacionalnem jeziku izmenjava s parom iz Trsta. Sem omenil, da je slaven tale Klek?

Turo sem tokrat opravil z novimi smučmi Elan Ibex 94 Carbon XLT. Zaenkrat lahko rečem le tole: hvala jim za užitke!

Med kramljanjem sva seveda opravila tudi analizo.

Učestvovala: Jure in pisec.