Goriška Brda – jesenski odklop

Konec oktobra, začetek novembra…navadno za praznike ali dežuje ali pa je vreme takšno, da človek ne ve kam bi se dal. Tokrat je bilo drugače. Že vremenske napovedi so bile obetajoče.

Kam?

Tokrat med trte…v Goriška Brda. Tja, kjer zorijo prve češnje spomladi, tja, kjer je jeseni zlato rumena barva doma, tja, kjer so ljudje precej bolj odprti. Mogoče zato, ker na precej širokem območju ni nobenega trgovskega centra??? Kdo bi vedel.

Po crkljanju s konji v Lipici in po ogledu Škocjanskih jam sva deležna gostoljubja apartmajske hiše Verderber v Hruševlju. Lastnica Tatjana prijazno ponudi domač štrudelj in mandljev liker za dobrodošlico. Kljub hladnemu večeru postane hitro toplo.

Zjutraj sonce počakam med trtami…

Jutro se rojeva za Šlovrencem…

…obarva nebo nad Brdi…

Pravo okolje za odklop. Po gričih in dolinah, čez vasi in potočke peljejo pohodne poti. Vse so lepo opisane tule. Če pa z njih zaviješ vstran…nič narobe. Razgledi so vedno čudoviti, domačini prijazni. Z nekaj drobiža v žepu človek tu ne čuti lakote ali žeje. Vina je tu dovolj v vsaki kleti, zraven pa tudi kak pršut in okusna slastna salama.

Kak šop sladkega grozdja pa se tudi še najde med zlatorumenim listjem trte.

Čez dan so bili možgani na paši med tem, ko so noge nabirale kilometre. Čez dobrih dvajset se jih je nabralo do večera. Večeri pa…spet v lepih barvah.

Čudovito preživet dan…miren, kot se za 1. november spodobi. Tokrat v kratkih rokavih.

Nedelja, gospodov dan: po dooolgem zajtrku na jutranjem sončku pred hišo v Hruševljah sledi ogled celotnih Goriških Brd skupaj s hribi in morjem z razglednega stolpa v Gonjačah, po kavi v simpatičnem Šmartnem (vredno ogleda!) pa vzpon na Sabotin. Preden zvezde okrasijo nebo še pogled na Šmartno v nekoliko drugačnih barvah, nato pa na žalost odhod domov.

V ta konec naše kure zagotovo še pojdem…če ne prej pa spomladi, ko bodo cvetoče češnje spet okrasile že tako lepe griče.