Velika Mojstrovka

Ko se človek vrne iz čudovitih daljnih krajev, se zave, da je tudi doma prav lepo.

Nad Šitom Glava

Imam to srečo, da živim le streljaj od najlepših hribov te majhne dežele. Včasih je še največji problem to, da se človeku zjutraj ne ljubi brcniti sam sebe v rit, ko pa se to zgodi, je navadno dan perfekten.

V višjih nadstropjih nad Kranjsko Goro je kljub skromni zimi vsaj nekaj zimske idile. Na smučke stopim takoj za kioskom s spominki. Kljub zluknjani smučini mi uspe na cuckih priti na Vratca, nato pa nekaj korakov peš v smeri Velike Mojstrovke do konte, kjer spet vprežem cucke. V brezvetrju pridem na vrh, od koder se odpirajo razgledi na vse strani.

Ko sonce že lepo zmehča podlago obrnjeno na jug, odvijugam v dolino. Čez Vratca še brez snemanja smuču, od vratc navzdol pa nekaj rodea do avta.

Dan je rešen.