Svaneti, turno smučanje 2025

Turno smučanje nad Mestio in Ushgulijem, 25.1.-2.2.2025

---

Ni lepšega, kot to, da na dopustu planiraš že naslednje potovanje. Oktobra, med potepanjem po Sardiniji, dobim Klemenovo sporočilo, da je še nekaj prostih mest v ekipi, ki se je konec januarja namenila svoj prosti čas preživeti v Svanetiju. Brez oklevanja potrdim odhod, zraven pa povabim še drugega Klemena.

25.1. se ekipa od Čopa odpravi proti glavnemu mestu Madžarske, od koder v večernih urah z Wizz airom odletimo proti Kutaisiju, kjer nas enajsterico v jutranjih urah v Mitsubishi Delice natovorita Mishka in Muxo. Odlična šoferja in vodnika nas v dopoldanskih urah varno pripeljeta v Mestio, kjer se razkomotimo v družinskem hotelu Kala.

---

Tetnuldi ski resort, 26.1.2025

Kljub utrujenosti od potovanja, nam modro nebo in pobeljeni vršaci ne dajo miru. Šoferja nas zapeljeta na 15 km oddaljeno smučišče Tetnuldi, kjer si za dobrih 18 € privoščimo dnevno smučarsko karto. Tri moderne sedežnice nas zapeljejo na višino 3100 m, s pomočjo cuckov pa naberemo še naslednjih 50 višincev po grebenu, ki pelje pod stene 3469 m visoke Ldzhire, sosede v ledenik okovanega Tetnuldija.

Če bi kolena in noge v kombiju med potjo iz Kutaisija do Mestije vedele, kaj jih čaka, bi bilo potovanje prav sladko in brez muk. Nedotaknjen pršič s čudovitim naklonom je bil očitno nagrada po dolgi poti.

Ujamemo še sedežnico proti vrhu, preden se smučišče zapre. Izkoristimo lepo urejene piste na smučišču, nato pa na hidracijo na spodnjo postajo smučarskega centra. Pot v Mestio je bila zaradi postankov za fotkanje nekoliko daljša. Večer zaključimo ob odličnih gruzijskih specialitetah v družinskem hotelu.

---

Laila pass, 27.1.2025

Jutro pričnemo z ranim zajtrkom v hotelčku, nato pa sledi vožnja do zaselka z imenom Tskhumari, dobrih 15 km zahodno od Mestie. Iz kombija stopimo v -15 stopinj pod ničlo, nebo nad hribi pa se odene v škrlatno barvo. Skozi vas se opotekajoč primaje obilen možakar, verjetno še pod vplivom chache prejšnjega dne, nam pa se na turi pridruži simpatičen kuža, ki nam družbo dela celo pot. Na turi se nam pridružijo tudi Beso, lokalni vodnik in reševalec, poleg Mishke pa še naš šofer Muxa.

Tura je povsod poimenovana kot Laila pass, čeprav se pot, potem, ko se povzpne nad gozdno mejo, usmeri bolj pod 3109 m visok vrh z imenom Chizhdi. Laila, slabih 1000 metrov višja gora, se nahaja precej bolj jugovzhodno, zaradi številnih grebenov, ki peljejo proti njej, pa vrh s poti niti ni viden. Kakorkoli, razgledi, predvsem na Ushbo za našimi hrbti, so fenomenalni. Ko pa pricapljamo nad gozdno mejo, se nam obrazi kar razpotegnejo v nasmeh. Neskončna belina in puhec na vse strani.

Z vzponom zaključimo v krnici pod goro Chizhdi na višini 2600 metrov. Od tod se vriskajoč spustimo v čudovit pršič proti dolini.

Sledi vožnja do Mestie, okrepčilo in sprehod po mestu, nato pa odlična večerja v hotelu.

---

Jezera Koruldi – Gul-1 – Ledenik Chaladi, 28.1.2025

V mrzlo jutro nas ob reki Mestiachala zapeljeta Mishka in Moxo, vse do garaže v bližini letališča, kjer nas čaka ratrak. Izkušen šofer nas prepelje na višino 2400 metrov, nekaj nad kočo pri jezerih Koruldi. Od tod v lepem sončnem vremenu, brez oblačka, nadaljujemo na cuckih. Na skoraj 3300 metrih z vzponom zaključimo na sedlu pod vrhom z imenom Gul-1. Razgledi na vse strani so veličastni, na sedlu pa brezvetrje, zato se nam kar ne gre v dolino.

Musa zareže prve zavoje v smeri ledenika Chaladi, prekritega z debelo snežno odejo in pršičem. Uživaške smuke ne manjka vse do spodnjih nadstropij ledenika, kjer je potrebno nekaj previdnosti, da se smučar ne znajde v razpoki. Nadaljujemo ob ledeniški reki Tchalaati, vse dokler se ta ne izlije v reko Mestiachala, kjer nas s kombiji pričakata Mishka in Moxo.

Po 1600 višincih odlične smuke je pika na “i” le še hladno pivo –  in dan je rešen.

---

Tetnuldi ski resort, 29.1.2025

Dan počitka si privoščimo na smučišču Tetnuldi, kjer z zgornje postaje sedežnice potegnemo špuro v isti smeri kot prvi dan, le nekoliko dlje po grebenu. In glej ga zlomka: še kar najdemo nedotaknjeno flanko, ki jo z vsem veseljem pofuramo, večkrat. Sledi čiliranje na srednji postaji terasi lokalčka z razgledom, pozno popoldne pa odhod v dolino in razvajanje za mizo.

---

Nad Ushguli (Shkederi), 30.1.2025

Po zgodnjem vstajanju ob šestih zjutraj natovorimo Delice in še v temi odpeljemo proti Ushguliju. V dveh urah smo v hotelu Koshki, kjer se razkomotimo in opremimo za turo.  Na poti skozi vas, kjer v mrzlih januarskih jutrih ne srečaš domačina, razen psov, ki se med sabo na zobe dogovorijo, kdo bo spremljal turne smučarje – se zamislim, kakšen kontrast je v tej vasi med poletjem in zimo. V zaselkih Murqmeli, Chvibiani in Zhibiani danes stalno živi okrog 200 prebivalcev. Še ti so se preusmerili predvsem v turizem, tako v poletnih mesecih število turistov, predvsem enodnevnih, presega število prebivalstva.

Špura nas pelje mimo cerkvice in samostana Lamaria, mimo mini smučišča nas most pripelje čezledeniško reko Patara Enguri. Usmerimo se proti vzhodu z razgledom na veličastnih devet vrhov mogočne Shkhare.

Ko nas dosežejo prvi sončni žarki, postane hoja uživaška. Razgledi so z višino vedno lepši, pred soncem skrite flanke pa obetajo lepo smuko. Povzpnemo se na 3242 metrov visok vrh brez imena, ki si razgledno sedlo deli z nekaj nižjim vrhom z imenom Shkederi. Ko na vrh pricaplja še vaški kosmatinec, je ekipa kompletna.  Sledi le še uživaško vijuganje po po severovzhodnih nedotaknjenih flankah v dolino. Z nekaj poganjanja prispemo nazaj do cerkvice Lamaria, kjer pomislim, da sploh nimam slabe službe v primerjavi z grobarjem v Ushguliju, ki je pred kratkim kopal zadnji dom za rajnkega sovaščana.

Turo zaključimo s slovesom od kosmatinca, ko ta zavije nazaj v svojo ulico. Sledi hidracija na soncu pred hotelčkom in večerno razvajanje brbončic.

---

Gvibari, 31.1.2025

Preden spakiramo iz Svanetija, se spodobi, da izkoristimo še en sončen dan. V hladnem jutru se iz hotela po cesti spustimo do zaselka Chazhashi, kjer se znajdemo v labirintu med kamnitimi hišami in kravjeki. Zaspan zaselek pustimo za sabo in nad Murqmelijem nadaljujemo navkreber. Nad gozdno mejo nas prvič poboža tudi sonce, razgledi pa so iz metra v meter lepši. Na gori smo večji del poti sami, le na vrhu se nam pridruži lokalni vodnik z dvema gostoma iz Otoka.

Janez in Klemen K. že vmes užgeta kratko vijuganje, ostali pa v uživaškem tempu vzpon zaključimo na 3014 metrov visokem vrhu vzhodno od sicer nižjega Gvibarija.

Sledi uživaški spust nekaj sto višincev proti zahodu, od koder, s Klemenom K. zavijeva na še en kucelj še bližje Gvibariju. Sledi vijuganje po pršičastem zgornjem delu gore, nižje, kjer tečejo ustaljene špure, naletiva na že zvožene terene. Sledi še spust do reke, nato pa skozi Chazhashi navkreber do hotela.

Večer gre spet v kulinarične presežke, konjaka pa ne strežejo na štamprle.

---

Ushguli – Kutaisi, 1.2.2025

Na prvi februarski dan nas čaka zgodnje vstajanje, pakiranje prtljage na kombije in popotovanje od Ushgulia do Kutaisija. Za slabih 270 km smo potrebovali s postanki vred dobrih 7 ur. S Kavkaškega hribovja, kjer je prava zima, nas pot vodi skoraj do morja, kjer ob cesti nabavimo poceni in okusne pomaranče.

Popoldne preživimo v mestu Kutaisi, kjer nabavimo še nekaj spominkov, začimb na tržnici, pancarje v prtljagi pa obtežimo z odličnim konjakom.

Večer v restavraciji Magnolia je kot češnja na torti vsem doživetjem, razgledom z vrhov in pod njimi, odlični družbi in novim prijateljstvom. Tudi zaradi kulinarike, ki jo je tako lepo zaokrožila postrežba v Magnolii, se bom prav gotovo v te kraje še vrnil.

Na potovanju uživali: Iva in Klemen G., Tanja in Janez, Matjaž, Grega, Andrej, Robert, Sandi, Klemen K. in pisec.