Melenkopf

Deseterica željnih snega se nas na sobotno jutro nabere na Hrušici, od koder se v treh avtomobilih zapeljemo na ono stran Karavank.

Zimska idila v “light” izvedbi

Izhodišče je tokrat Sonnberg nad Stallom, kjer ujamemo še nekaj prostora na parkirišču.

Za rampo na gozdni cesti vprežemo cucke in veselo proti planini Klenitzen, kjer opustimo misel, da bi se povzpeli na Hochgrubenkopf, saj je le ta spihan in nič kaj pobeljen. Za smuko ponuja le eno ubogo ozko flanko rame.

Po že narejeni špuri s planine zavijemo proti sedlu Klenitzentörl, od tod pa na vrh 2597 metrov visok Melenkopf, kjer uživamo v brezvetrju in razgledih.

Prvi zavoji so nam dali vedeti, da je podlaga pod 10-20 cm pršiča ponekod nična. Zato ne manjka akrobacij, drsne ploskve smučk pa dobijo nove rane. Še najbolj brezskrbno vijuganje nas je čakalo s Klenitzentörla, kjer se prav tako čutijo smučine predhodnikov na stari podlagi pod pršičem.

Ostane še vijuganje čez planino, nato pa po cesti do Jausenstation “Wallner’s Bodenhütte”, kjer si privoščimo okrepčilo po presenetljivo neznačilnih cenah za to območje.

Odžejani se spustimo še na izhodišče, nato pa nazaj na sončno stran Karavank, kjer nas pričakajo oblaki.

Uživali: Neva, Nanika, Ruj, Peter, Marko, Igor, Raf, Filip, Klemen in pisec.