Hochgrubenkopf

Zima nas spet vabi na Avstrijsko Koroško, vse do Stalla.

Skozi zadnje meglice

V vasi zavijemo navkreber, na gorsko cesto, ki nas pripelje do naslova Sonnberg 19. Parkirišče je zgledno očiščeno in sprejme od 5 do 6 vozil pametnih šoferjev, sosedje oziroma lastniki pa prijazni, da jih iščeš z lupo. Upam, da turaši njihovo dobro voljo upoštevajo še naprej, saj je prostora za jeklene konjičke v tem bregu res malo.

Na smučkah gremo navkreber po cesti, po kateri teče tudu E05 Alpe Adria traila. Nad kočo Wallner Stusse skrenemo levo čez planino, kjer na 1900 metrih nad morjem pokukamo ven iz megle. Bližnjice skozi macesnov gozd nas pripeljejo v zgornja nadstropja ceste pod Törlkopfom. Od tod se nam odprejo razgledi na planino Klenitzen in okoliške hribe. V senci je precej hladno, zato nas kar vleče višje proti soncu.

Vrh imamo sami zase, pred nami sta dva turaša, za nami pa še dva. Ob rahlem vetrcu temperatura pade ravno prav, da baterija v fotoaparatu zataji, zato od vrha navzdol ni foto zapisov.

Luku se je na vrh mudilo, tako, da je pred najinim prihodom na vrh že odsmučal 200 višincev.

S planine Klenitzen se povzpnemo še na greben med Törlkopfom in Stanitzklopfom od koder odsmučamo proti cesti v smeri Wallner’s Bodenhütte. Postanek pri koči tokrat preskočimo, saj nas priganjajo popoldanske obveznosti.

Smuka: z rame pod vrhom Hochgrubenkopfa nekaj mehkobe, nekaj tanke skorjice, čez planino uživaško po mehkem, s sedla pod Törlkopfom pa tudi odlično, glede na snežne razmere v bližnji in daljni okolici.

Uživali: Luka, Klemen in pisec.