Sedlo Belščica – Mali vrh, 34. Stamarski pokal

Da lepa navada ne pride dol.

Jutro nad mestom

V strahu, da nam snežna podlaga pobegne v nepovrat, se je letos organizator odločil, da 34. Stamarski pokal organizira malenkost prej. Še vedno bolje, kot pa, da bi zamenjali prizorišče, tako, kot recimo mariborska zlata lisica. Navadno snežno odejo na Belščici z doline lahko gledamo še globoko v majske dni, tokrat ni tako. Po zadnjem deževju in otoplitvah med vožnjo v nočno z avtoceste pogledujem proti Karavankam. Izgleda, da bo smučarija še zvezna vse do Betonske bajte z Malega vrha.

V sončno jutro se podam v nizkih čevljih in s smučmi ter pancarji na ruzaku. Pri bivaku se preobujem in zavriskam predhodnikom. Sonce pokika izza sedla, prvi “tekmovalci” pa že pohitijo s prvim spustom. Sam počakam glavnino, ki drugič pride na “štart”. Družno odpeljemo do bajte spodaj, nato pa nekateri še enkrat navkreber. Smuka odlična glede na razmere. Sneg dovolj hiter kljub peščenemu poprhu izpred nekaj dni.

Sledi še spust nazaj do Urbasa, hidracija pri Valvazorjevemu domu in zaključek v Kajži ob odličnem golažu izpod kuhovnice Vojca.

Tokrat se nas je na tradicionalnem 34. Stamarskem pokalu zbralo 18, zmagovalci pa smo bili po tako čudovitem dnevu vsi! Vse pohvale gredo seveda tudi organizatorju Andreju oziroma KD Možnar.