,

Tromsø 2024, turno smučanje v arktičnem krogu

Ko enkrat okusiš hribe tam gor v polarnem krogu, te zastrupijo. Dvakrat smo jih okusili. Leta 2018 in 2019. Za marec 2020 so bile letalske karte že kupljene, hiša rezervirana, načrte pa je prekrižalo vsesplošno zaprtje držav, občin …

Pred novim letom 2024 je eden od članov zadnje odprave na vibru delil spomine, drugi v skupini je vprašal, ali se v prihajajočem letu spet gre … Do nakupa letalskih kart nas je ločilo le še preštevanje, kdo je zraven in kdo ne. Drugo so bili le še detajli, ali najamemo hišo s kaminom ali brez.

16. marca zjutraj nas je šesterica zbranih na letališču Brnik. Od tod letimo v Frankfurt, nato pa po kratki pavzi proti severnemu Parizu – Tromsø. Da pa le vse ne bi bilo tako enostavno, se zaradi nestanovitnega vremena pilot odloči, da bo naredil nekaj pentelj severno od Tromsa. Po prvem poizkusu pristajanja uvidimo, kako je videti, ko pred pristankom letalo še enkrat vzleti. Premočan veter in nična vidljivost posadko Lufthanse prisili v še polurno kroženje nad Lyngenskim otočjem. Ponoven poizkus pristanka zaradi vetra v Tromsu spet ne uspe, posadka pa letalo usmeri v Trondheim, kjer letalo ponovno oskrbijo z gorivom. Nekdo višje v Lufthansi se pozno popoldne odloči, da gre naše letalo nazaj v Frankfurt, mi pa počivati v enega izmed hotelov v bližini letališča.

Naslednji dan ponovimo vajo. Kljub slabemu vremenu posadki le uspe pristati, mi pa smo končno z enodnevno zamudo na cilju. Sledi prevzem najetih avtomobilov, šoping in transfer do najete hiše v zaselku Eidkjosen.


Pod Middagsskarhaugen

17.3.2024

Pål, lastnik najete hiše, se oglasi kmalu po tistem, ko se razkomotimo. Postreže nam z nekaj nasveti in predlogi, kako lahko izkoristimo slabo vreme, ki je napovedano za naslednje dni. Pred nočjo se zapeljemo dobrih pet minut od doma in se zapodimo navkreber v med breze v pršič. Po dobrih 300 višincih z vzponom zaključimo, saj veter ne pojenja, pa tudi dneva je kmalu konec. Do avta vriskamo v pršiču in vetru. Večerja je zaslužena.

Janez nad Kaldfjorden

Janez nad Kaldfjorden

Fajfarja

Fajfarja

Med vetrom in večerom

Med vetrom in večerom


Finnlandsfjellet, 501 m

18.3.2024

Tudi drugi dan bivanja na severu ne prinese pretirano lepega vremena. Snežne nevihte in močan veter nas prisilijo k izbiri lahkotnejših ciljev. Na srečo smo nastanjeni nedaleč od nezahtevnih kucljev nasproti Tromsa.

Parkiramo pri otroškem vrtcu, ki se ni prav nič spremenil od našega zadnjega obiska. Otroci se še vedno igrajo na igrišču kljub slabemu vremenu. Mi pa tudi. Le na vršni planoti hriba odnehamo in priznamo premoč vetru. Razgledov nismo dočakali, spodobno smuko pa šele v spodnjem delu, ko nas veter ni silil nazaj v hrib.

Kosilo in hidracija zaslužena.

Ekipa, v ozadju otok Håkøya

Ekipa, v ozadju otok Håkøya

Tavanje nad Tromsom

Tavanje nad Tromsom

"Kam pa zdej?" V ozadju letališka steza v Tromsu

“Kam pa zdej?” V ozadju letališka steza v Tromsu


Fagerfjellet, 871 m

19.3.2024

Tretji dan si za cilj izberemo Fagerfjellet, dobrih 900 metrov visok, z ene strani kopast vrh, ki nam nudi precej varne razmere po vetrovnih in sneženih dneh. Skozi brezov gozd nas obliva pot, saj temperature niso prav zimske. Razmere se kmalu nad 300 višinskimi metri spremenijo v lepe zimske. Kljub temu ne dovolj hladno, da se Janez ne bi ofrišal v snegu.

Spust z vrha proti izhodišču je bil v tolikšni meri uživaški, da vzpon ponovimo. Smuka z razgledom na okoliške vrhove in fjorde pod nami je bila odlična vse do višine 300 metrov nad morjem, kjer se spet soočimo z odjugo.

Dan je rešen. Hidracija na poledenelem parkingu, nato pa kulinarično razvajanje za domačo mizo.

Skozi gozd

Skozi gozd

Ramfjord

Ramfjord

Janez nad Ramfjordom

Janez nad Ramfjordom

Timotej

Timotej

Tverrbotnfjellet

Tverrbotnfjellet

Z razgledom proti Kvaløyi

Z razgledom proti Kvaløyi

Pod vrhom

Pod vrhom

Po dolini, ki pele v Balsfjord

Po dolini, ki pele v Balsfjord

Janez & Vojko

Janez & Vojko

Hamperokken na levi

Hamperokken na levi

Snežna kopel

Snežna kopel

Uroš

Uroš

Norveška posadka

Norveška posadka

Janez

Janez


Steinskartinden, 817 m

20.3.2024

4. dan še vedno ne prinese kaj dosti sončnih žarkov, a nič za to. Zapeljemo se v osrčje otočja Kvaløya, kjer na enem izmed parkirišč pustimo avto in se zapodimo navkreber mimo testerja za lavinsko opremo. Spet z višino snežna odeja pridobiva na kvaliteti, tako nam tudi tokrat ni bil dovolj le en spust s sicer 817 metrov visokega vrha. Na obe strani najdemo nepopisane planjave pršiča, veselju kar ni bilo konca. Razgledi so nas očarali, kljub temu, da sonca ni bilo na spregled.

Naša četica

Naša četica

Janez

Janez

Vrhovi na drugi strani doline

Vrhovi na drugi strani doline

Ersfjorden

Ersfjorden

Fajfarja

Fajfarja

Janez je mau dol sedu

Janez je mau dol sedu

Ekipa

Ekipa

Tromsø

Tromsø

Ersfjorden in Kalfjorden v ozadju

Ersfjorden in Kalfjorden v ozadju

Timotej

Timotej

Janez

Janez

Ekipa na vrhu

Ekipa na vrhu

Vrhov do morja

Vrhov do morja

Skupinska

Skupinska

Skupinski štart

Skupinski štart

Uroš

Uroš

Vojko

Vojko

Janez

Janez

Bentsjordtinden na drugi strani Straumsfjordena

Bentsjordtinden na drugi strani Straumsfjordena

Skittentinden na drugi strani

Skittentinden na drugi strani

Litje Blåmannen

Litje Blåmannen

Timotej

Timotej

Janez

Janez

Pogled na Tromsø

Pogled na Tromsø


Storstolpan, 974 m

21.3.2024

Sprva je bil naš cilj Store Hollendaren, a nas razmere na izhodišču niso prepričale. Tako se zapeljemo naprej proti zahodu polotoka Kvaløy, na planoto med Rekvikom in Tromvikom. Začnemo v soncu in lahnem vetru, kmalu pa se prvo skrije za oblaki. Nad jezerom, ki ni dovolj zamrznjeno za varno prečenje, napredujemo v rahli difuzi. Vsake toliko se v daljavi pokaže sonce, od daleč pa spremljamo temne oblake, ki pokrajini dodajo še bolj dramatičen pridih.

Zgornji del je za razliko od spodnjega, odet v mehko belino, zato nam kljub mrazu ni odveč dodaten vzpon do drugega teka. Pod vrhom, na katerega se ne vzpenjamo, saj smo brez cepinov in derez, občudujemo od mrzlih vetrov in snega oblečene vrhove na jugovzhodu.

Po odlični smuki se zapeljemo še do peščene plaže v Rekviku, ki sicer izgleda precej zapuščena vasica.

Za piko na i po odlični večerji s hišne terase na nebu opazujemo še severni sij.

Na štartu v soncu

Na štartu v soncu

Madsengtinden za našimi hrbti

Madsengtinden za našimi hrbti

Storstolpan, 974 m

Storstolpan, 974 m

Otok Sessøya v ozadju

Otok Sessøya v ozadju

Madsengtinden, Mellomtinden, Tromtinden v ozadju

Madsengtinden, Mellomtinden, Tromtinden v ozadju

Pogled proti Tromviku

Pogled proti Tromviku

Vzhodne stene Storstolpana

Vzhodne stene Storstolpana

Hollendaren

Hollendaren

Hollendaren

Hollendaren

Igra narave

Igra narave

Igra narave

Igra narave

Storstolpan, vrh

Storstolpan, vrh

Vojko

Vojko

Vojko

Vojko

Jaka

Jaka

Janez

Janez

Drugi vzpon

Drugi vzpon

Na grebenu pod vrhom

Na grebenu pod vrhom

Tromvik, v ozadju otok Vengsøya

Tromvik, v ozadju otok Vengsøya

Janez

Janez

Uroš

Uroš

Storstolpan

Storstolpan

Timotej in Madsengtinden

Timotej in Madsengtinden

Madsengtinden

Madsengtinden

Otok Sessøya in trije nasmučani

Otok Sessøya in trije nasmučani

Fajfarja

Fajfarja

Večerni razgled s terase

Večerni razgled s terase

Večerni razgled s terase

Večerni razgled s terase


Storsteinesstinden, 1017 m

22.3.2024

Jutro pričnemo s praznovanjem Janezovega rojstnega dne, nato pa se zapeljemo v osrčje Kvaløye. Cilj dneva je bil dobrih 1000 metrov visok vrh Storsteinesstinden, ki sicer ponuja več različic pristopa, pa tudi smuka. Parkiramo, preden se prične potok iztekati v jezero Kattfjord (Kattfjordvatnet), prečimo potok in navkreber proti jezeru višje. Na strmini nad s snegom pokritim jezerom se svet postavi pokonci. Pod grebenom, ki pelje proti vrhu, sprva zastavimo nekoliko previsoko. Ko odsmučamo nazaj v konto, se z juga pod prečko zapeljejo trije turaši, ki potegnejo v prečko nekoliko nižje in lažje. Nadaljujemo za njimi do prepišnega vrha, kjer se ne zadržujemo prav dolgo.

Smuka v vršnem delu je bolj boj z vetrom, nižje pa postane uživaška tam, kjer se oko vsaj nekoliko privadi difuzne svetlobe.

Na cilju Janezu ušpičimo še zadnje presenečenje, ki je bilo sicer mišljeno za vrh, a so na srečo baloni ostali v avtu, saj jih na vrhu ne bi bilo možno napihniti.

Keep on Rockin'

Keep on Rockin’

Na naslednjih 59!

Na naslednjih 59!

Spet pogled proti mestu Tromsø

Spet pogled proti mestu Tromsø

Prvi tek, Timotej

Prvi tek, Timotej

Janez si je privoščil naravni piling

Janez si je privoščil naravni piling

Pod vrhom

Pod vrhom

Pod vetrovnim vrhom

Pod vetrovnim vrhom

Storsteinesstinden (1017m)

Storsteinesstinden (1017m)

Ekipa na grebenu

Ekipa na grebenu

Janez, v ozadju Ersfjorden

Janez, v ozadju Ersfjorden

Timotej

Timotej

Slavljenec

Slavljenec


Ullstinden, 1078 m

23.3.2024

Napoved je končno obetala nekaj sonca, zato je odločitev večer poprej hitro kazala v smer, da se lotimo ture, ki bo lepa razgledna, tako na Lyngenske Alpe na eni strani, kot tudi na otok Ringvassøya na severu.

V sončnem jutru se zapeljemo pod mestom Tromsø, nato pa do Snarbyeideta, kjer najdemo prostor na že na pol zapolnjenem parkirišču. Da je vrh oblegan, smo ugotovili že ob poprejšnjih obiskih teh hribov. Na srečo so flanke proti vrhu široke in prostrane, sosednji Svarthamartinden pa prav tako ponuja lep spust ali kombinacijo ture. Na slednjega zavijeta Uroš in Jaka, ostali pa na Ullstinden. Vršni del v smeri pod Svarthamartinden izkoristimo za ponoven vzpon oziroma spust, nato pa do podna vriskajoč.

Ob povratku se ustavimo še v mestu, kjer nabavimo nekaj spominkov, predvsem pa lepih spominov iz najstarejše pivnice v Tromsu. “You haven’t been to Tromsø if you haven’t visited Ølhallen” je zapisano na njihovi spletni strani. Nudijo pa kar 72 vrst različnih okusov piva. No, pa kozarci, v katere točijo okusne zvarke, so tudi krasnolepi 😉

Skozi brezov gozd

Skozi brezov gozd

Fajfarja, v ozadju Ringvassøya

Fajfarja, v ozadju Ringvassøya

Na soncu

Na soncu

Ullstinden

Ullstinden

Plaža

Plaža

Lyngenske alpe

Lyngenske alpe

Zimska idila severa

Zimska idila severa

Lyngenske Alpe

Lyngenske Alpe

Janez

Janez

Janez

Janez

Uroš

Uroš

Vojko

Vojko

Timotej

Timotej

Ullstinden, glavni vrh

Ullstinden, glavni vrh

Obisk na Ullstindenu

Obisk na Ullstindenu

Proti severozahodu

Proti severozahodu

Še je hribov

Še je hribov

Janez na vrhu

Janez na vrhu

Uroš

Uroš


Gorželvtinden, 1072 m

24.3.2024

Dokler nismo v vodničkih in na kartah našli vrha s tem imenom, si nihče od nas ni mislil, da tam daleč na severu uporabljajo tudi črko “ž”. Gorželvtinden (1072 metrov) se nahaja na severovzhodni strani Andersdalena, do tja pa pridemo po vožnji skozi Tromso in po tem, ko se zapeljemo na južno stran zamrznjenega Ramfjorda.

Turo začnemo ob kmetiji, kjer vrtno lopo krasijo štiri odrte lisice, nato pa skozi brezov gozd navkreber. Kmalu po tem, ko zapustimo gozdno mejo, se vreme začne spet spreminjati. Oblaki začnejo zakrivati najprej sosednje vrhove in razglede, na koncu pa še naš zastavljen cilj. Vrh nas pričaka v močnem vetru, tako, da se ne obotavljamo preveč pred spustom. Svojim predhodnikom lahko le zavidamo odlično vidljivost (med njimi tudi ekipi šestih Slovencev), saj sami vršni del odsmučamo bolj po jajcih.

Spodnji del le ponudi smučarske užitke. Pri avtu vseeno sledi zaslužena hidracija, ob povratku pa ogled arktične katedrale pred Tromsom.

Lisičke so (bile) prav zvite zveri...

Lisičke so (bile) prav zvite zveri…

Štart

Štart

V brezovem gozdu še toplo

V brezovem gozdu še toplo

Naša četica

Naša četica

Naša četica, v ozadju Tverrbotn

Naša četica, v ozadju Tverrbotn

Tverrbotn

Tverrbotn

Slovenci, v ozadju Ramfjord

Slovenci, v ozadju Ramfjord

Skozi snežno nevihto

Skozi snežno nevihto

Timotej

Timotej

Proti megli

Proti megli

Telemark

Telemark

Prehojeno

Prehojeno

Na vrhu

Na vrhu

Smuka

Smuka

Arktična katedrala v Tromsu

Arktična katedrala v Tromsu


Nordfjellet, 1000 m

25.3.2024

Če smo dan poprej gledali z Ullstindena proti Ringvassøyi, smo tokrat v sončnem jutru v obratni smeri pogledovali na že presmučan vrh. Na izhodišče se pripeljemo skozi Kvalsundtunel pod morjem, za izhodišče pa si tokrat izberemo točko nekoliko bolj vzhodno, kot pred leti, ko smo na poti proti vrhu prečili jezero Ringvatnet.

Na ničelni točki pričnemo v soncu, ki kljub temperaturam prizanese sveže pobeljenim hribom. Na grebenu proti vrhu se opremimo celo s srenači, saj je podlaga pod 15 centimetri puhca trda, mestoma ledena. Na vrhu se vreme spet zapre, tako, da ostanemo brez razgledov z vrha. Na srečo smo se jih naužili že na poti navkreber.

Po prvem spustu pse vprežemo še dvakrat, saj bi bilo škoda neporisane flanke pustiti kar tam. Na koncu zabeležimo skoraj 1500 višincev vzpona in spusta. Janez si pred hidracijo privošči še hladno kopel v Norveškem morju.

Sončno jutro

Sončno jutro

Pogled nazaj

Pogled nazaj

Janez

Janez

Med meglo in soncem

Med meglo in soncem

Sosednji Skalltindan

Sosednji Skalltindan

Nordfjellet

Nordfjellet

Janez na plaži

Janez na plaži

Proti vrhu

Proti vrhu

Proti vrhu

Proti vrhu

Stortinden proti zahodu

Stortinden proti zahodu

Meglen razgled z vrha

Meglen razgled z vrha

Ekipa na vrhu

Ekipa na vrhu

Jaka

Jaka

Vojko

Vojko

Janez

Janez

Vojko

Vojko

Janez

Janez

Še enkrat navkreber

Še enkrat navkreber

Ullstinden v oblaku

Ullstinden v oblaku

Pred zadnjim spustom

Pred zadnjim spustom

Vojko

Vojko

Timotej

Timotej

Vojko

Vojko

Janez in Ullstinden

Janez in Ullstinden


Slettinden, 1115 m

26.3.2024

Ker nam je v zbirki hribov manjkal še kakšen vrh, ki se vidi direktno iz naše terase, se na zadnjo turo odpravimo na polotok Malang, kjer v Sletti pričnemo z vzponom. Sprva skozi položen gozd, nato pa proti amfiteatru pod Slettinden. Še prej se srečamo s čredo karibujev, za katere nam ni jasno, ali so plašni ali igrivi. Vsekakor pa nam ponujajo lepe prizore.

Nekoliko višje se vreme spet počasi začne zapirati, veter pa se okrepi. Vršni del je precej trd in pokrit z nekaj klože, zato vzpon ni nič kaj prijeten. Kljub temu nas večina doseže vetroven vrh, kjer srečamo le dva Norvežana, ki sta pristopila z zahodne, nekoliko položnejše strani.

Smuka v vršnem strmejšem delu nekoliko z rezervo, nižje pa uživaško v pršiču.

Ob povratku se ustavimo še na kavi na kmetiji Tove’s Tradisjonsmat, kjer nas postreže prijazna oskrbnica.

Karibuji nad Straumsfjordom

Karibuji nad Straumsfjordom

Zimska idila

Zimska idila

Dve čredi

Dve čredi

Kuloarji z grebena Kjelaksla

Kuloarji z grebena Kjelaksla

Ledenik pod Kjelakslom

Ledenik pod Kjelakslom

Na vetru

Na vetru

Proti vrhu

Proti vrhu

Janez in neuničljiva 40 let stara termovska

Janez in neuničljiva 40 let stara termovska

Razgled z vrha v smeri Fiskefjelleta

Razgled z vrha v smeri Fiskefjelleta

Na vrhu Stortindena

Na vrhu Stortindena

Jaka

Jaka

Timotej

Timotej

Janez proti morju

Janez proti morju

Timotej

Timotej

Janez

Janez

Na cilju zadnje ture se spodobi, da dvignemo še zastavo države gostiteljice

Na cilju zadnje ture se spodobi, da dvignemo še zastavo države gostiteljice

Pozdrav zastavi

Pozdrav zastavi

Ob poti

Ob poti

Še preden pa se naša norveška pravljica 2024 zaključi, se spodobi, da se nam nočno nebo obarva v barve, ki jih doma nismo vajeni. Z Janezom se že tradicionalno zapeljeva na Kvaløyo, kjer je svetlobnega onesnaženja manj. Kljub polni luni, ki je osvetljevala nočno nebo, se je slednje obarvalo v odtenke, ki jih doma naše oči le redko vidijo.

Nebo nad hribi polotoka Kvaløya

Nebo nad hribi polotoka Kvaløya

Nad jezerom Kattfjordvatnet

Nad jezerom Kattfjordvatnet

Djeveltanna

Djeveltanna

Straumsaksla

Straumsaksla


Sommarøy

Preden se usedemo na letalo, nam po pakiranju in pospravljanju hiše ostane ravno še toliko časa, da se v sončnem in hladnem vremenu zapeljemo na skrajni zahod polotoka Kvaloja, do ribiške vasice Sommarøy.


Pod črto

Tromsø z okolico bo še naprej ostala destinacija za turno smuko, ki se je verjetno še lep čas ne bom naveličal. Mesto, ki ima vse, kar imajo veliki, ima poleg vsega v bližnji in daljni okolici nešteto hribov, takšnih in drugačnih, ki se jih da še kako izkoristiti za turno smučarske užitke v skoraj vsakem vremenu. Vožnja skozi pokrajino med fjordi in hribi te upočasni in te prisili, da odmisliš v kakšnem vrvežu živiš. Redka poseljenost da pokrajini poseben čar. Ničkolikokrat sem se ujel v razmišljanju kako neki živijo ljudje, ki so se naselili daleč od vseh, tik ob morju, ob fjordu, pod hribi … Lepo je.

Lepi bodo ostali tudi spomini, kljub temu, da nam je slabo vreme prvi dan prekrižalo načrte ob poizkusih pristajanja na vetrovnem letališču. Moji spomini bodo vezani predvsem na pet prijateljev, s katerimi sem preživel nepozabne trenutke. Narava tam na severu je dala piko na I celi dogodivščini. Višincev bi ob lepšem vremenu verjetno nabrali več, a tudi z 10000 smo povsem zadovoljni.

Tokrat smo uživali: Vojko, Janez, Uroš, Jaka, Timotej in pisec.

Za 11-dnevno dogodivščino je šlo tokrat iz denarnice okrog 1600 €.

Še bomo šli!

0 replies

Leave a Reply

Want to join the discussion?
Feel free to contribute!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja