Pod Kriško steno

Ko zadiši po frišnem snegu tudi zaspanost po nočni izmeni navadno človeka ne zadrži doma.

Po res dolgem času le pade nekaj belega. Očitno nas je bilo kar nekaj v nizkem štartu, vsaj glede na promet na Vršiški cesti. Po jutranjem pomenku s pridnim Rašotom, upravljalcem pluga na, parkiramo pod Mihovim domom, nato pa smuk do Malega Tamarja, kjer vprežemo cucke. Do konca gozdne meje teptamo sneg z nekaj skorje, višje pa nas čaka bolj užiten suh sneg. Ob balvanih zaključimo z vzponom, kjer se zaradi vetra ne zadržujemo prav dolgo.

Smuka lepa, le kak decimeter belega bi lahko bilo več. A kaj bi o tem, končno je padlo vsaj nekaj snega.

Uživali: Oblačni Gregor, Žiga in pisec.