Pod Kriško steno
Včasih se pa kak dan kar urajma. Tudi torek, če je treba.
S Papijem jo ne prav zgodaj mahneva proti Kranjski Gori, od koder se zapeljeva do tretje serpentine Vršiške ceste. Ruzake na rame, smuči prav tako in peš do Planine v Klinu. Pri spomeniku vpreževa cucke, nato pa navkreber mimo zaprte Koče v Krnici in naprej proti zatrepu Krnice. Pri koči še ni sledu o včerajšnjem snegu, višje nad gozdno mejo, pa z višino debelina svežega narašča. V grabnu ga je že lepih 25 cm, levo pod stenami je spihano do stare trde podlage, višje pa sledi plazovine. Očitno je bilo dan poprej pestro. Padavine v kombinaciji z vetrom so naredile svoje, tako tudi kloža pod balvani ne izostane.
Pri balvanih zaključiva z vzponom, zavoljo vetra se ne obotavljava prav dosti. Prvi zavoji v kloži in po spihani trdi podlagi, nižje v levem grabnu gledano navzdol v zavetju grebena, pa uživava v mehki in presenetljivo globoki podlagi za ta datum. Spodaj, kjer se svet nekoliko poravna, uživaško vijugava med kuclji, nato pa skozi gozd do koče in naprej po še lepo zasneženi ceste nazaj do Planine v Klinu.
Okrog poldneva sva že pri avtu, sledi še hidracija na Dovjem, nato pa naprej po dnevnih opravkih.
Uživala: Dražen in pisec.
Leave a Reply
Want to join the discussion?Feel free to contribute!