Pod Kriško steno

Fronta z napovedanim sneženjem se nas je nekako usmilila in nasula tisto, kar smo že nekaj časa čakali v naših koncih.

Ko se dela dan nad Krnico

Dan iščemo še v temi, ko se od Ruskega križa na Vršiški cesti s čelkami spustimo do Malega Tamarja. Umetno svetlobo ugasnemo pri spominskem parku, kjer vprežemo cucke. Pri koči v Krnici nas pozdravljajo z jutranjo svetlobo ožarjeni oblaki in meglice, temperatura pa krepko pod lediščem. Odličen recept za suho in mehko belo podlago.

Špura je urezana že od prejšnjega dne, tako smo kaj kmalu pri balvanu, ki je končna točka današnjega vzpona. Levi plaz nad njim je precej spihan in kaže kamnite “kosti”, prav tako naprej pod stenami.

V rahli difuzi pričnemo z uživaškim spustom, kjer pa previdnost ni odveč, saj se pod snegom sem in tja še skriva kaka mina v obliki kamna. Kljub temu se praši prav do koče v Krnici.

Matic in Miha zadnji del vzpona in spusta ponovita, z Juretom pa skozi zimsko pravljico nazaj na Vršiško cesto na hidracijo. Do kosila smo že v rodnem kraju.

Učestvovali: Matic, Jure, Miha in pisec.