Križ, 2410 m

Cesta v Vrata je kopna skoraj mesec prej kot lani. In ker je smučarija pod Stenarjem ena tistih, ki jih je škoda zamuditi, prepričam Ninota, da se v soboto zjutraj podava proti Vratom.

Velkavrh z ARSO je napovedal, da bo zjutraj in dopoldne še lepo, kasneje se bo koprenasta oblačnost skup nabasala, popoldne pa bodo možne že kake kaplje.

Zjutraj na parkingu v Vratih že kar nekaj avtomobilov (ob povratku v dolino jih naštejeva 21), nabaševa opremo in hop v hosto. Skozi bukov gozd do Počivava, potem pa v ruševje. Snežna odeja se prične šele kakih 100 višincev nad Počivavom. Lani je bil sneg nižje še aprila. Spodaj že precej ojužen, v senci pod Stenarjem pa svojevrsten pršič pokrit s skorjico, ki ni obetala kake vriskajoče smučarije. Sonce naju je navzgor grede lepo grelo…Višje sva šla, več meglic se je nabralo skupaj. Pa vendar, razgledi so bili še vedno čudoviti…Ko prideva na greben se nama lepo odpre pogled na Krnico in pa “smučišče” pod Kriško steno na eni strani……in Pogačnikov dom na Kriških podih na drugi strani. Do vrha Križa naju loči le še špancir z razgledi na vse strani. Razor na zahodu…Dolkova špica na vzhodu.

Na grebenu pod vrhom snameva smuči in odpešačiva še tistih par skalnatih metrov ob jeklenici na vrh. Na vrhu vpis v knjigo, malica in razgled po hribih. Triglav s Kredarico je od tu videti precej blizu…Še ena za Elan……potem pa dile na noge in smuk v dolino. Vršnji del je bil precej zvožen, tako da ni dal nekega hudega užitka. Nižje sva šla, bolje je bilo. Pod steno Križa je bil sneg že lepo ojužen, kar pa Ninota ni oviralo, da bi odsmučal v svojem slogu. Stara šola…kapo dol!

Izpod Križa se usmeriva v senco, ki jo daje Stenar.

Tam pa…en sam užitek. Temperatura se je v toku dopoldneva dvignila ravno prav, da je skorjica na pršiču odjenjala, sonce pa se je skrilo ravno toliko, da ojuženi predeli nižje spodaj niso bili pretežki.

To, da sva nižje nekoliko skrenila s poti v iskanju jezikov snega in to, da sva se skozi ruševje prebijala nazaj na pravo pot nama ni pokvarilo čudovitega dneva. Pridrajsava še po zadnjih jezikih snega nad Počivav, potem pa peš proti Vratom. Turo seveda zaključiva na Dovjem pri Aljažu vsak s svojo kruglo 😉