Velika Mojstrovka

Lepo napoved za torek velja izkoristiti, cesta na Vršič pa je končno odprta. Odločitev je hitro na dlani.

Nekaj čez osmo stopim na Vršiču iz avta v toplo jutro. V Kranjski Gori toplomer kaže 5 stopinj pod ničlo, na izhodišču pa točno ničlo. Plazišče proti Vratcom je zluknjano in prehojeno, zato vržem smučke na hrbet in z derezami na nogah zagrizem navkreber. Z vsakim metrom postaja topleje, na Grebencu bi v brezvetrju z lahkoto pot nadaljeval v kratkih rokavih. Pod steno Velike Mojstrovke grem na smučke in nadaljujem proti vrhu le te. Na vrhu srečam štiri turaše, ki med tem odsmučajo v dolino. Tako imam vrh le zase, a se ne zadržujem preveč, saj pripeka ne obeta prav užitne smuke.

Kljub čudovitim razgledom se hitro odpravim navzdol. Vršni del pod Zadnjo Mojstrovko smukaško užiten, nato pa iščem predele, ki jih sonce ne boža že celo jutro. Teh pa je čedalje manj v smeri v Drevesnico. Prehodi so zaenkrat še pod snegom, a v takšni pripeki ne bodo dolgo.

Pod cesto spet vprežem cucke in nazaj na izhodišče. Malo pred poldnevom se že sončim na parkirišču, poslušam ropotanje plazov z Male Mojstrovke in opazujem pogumne turne smučarje, ki se še vzpenjajo proti Nad Šitom Glavo.