Mala in velika Mojstrovka

Lepo majsko jutro, prebudi me ptičje petje, s postelje pa me vrže pogled na modro nebo. Po zajtrku se zategnem v smeri Vrat z namero, da grem proti Križu ali Stenarju.

No, kmalu za Mojstrano na makadamski cesti obupam, saj si je možakar s traktorjem in vozom prilastil celo cesto, pri drvarjenju pa se ni dal motiti. Vse skupaj vzamem kot “cahn”, obrnem in proti Vršiču. Grem plačat “puf2 iz konca aprila, ko sem zaradi megle obrnil pod Malo Mojstrovko.

Ob devetih imam ruzak na hrbtu na njem pa smučke in gas navkreber. Razmeram primerno je plazišče že lepo obljudeno. Tudi višje nad vratci ni dolgčas…

 

Med mojim vzponom nekateri že luštno uživajo.

Do vrha Male Mojstrovke je lepo narejeno “stopnišče”, tako sem precej hitro na vrhu.

Sledi malica, uživanje v razgledih in debata.

Ob pogledu na ono stran proti Jalovcu se oko zatakne še na Veliki Mojstrovki. Časa imam dovolj, vreme pa ni za domov bezljat. Zato odsmučam pod steno Velike. Smučarija uživaška po pravem putrčku. Čezenj je sicer čisto tanka prozorna skorjica, ki pa ne daje nikakršnega upora.

Pod steno vprežem kužke in po od sonca obsijani špuri uživaško proti ta velki. Snega je še za izvoz, vehte še čakajo.

Tudi vrh je še vedno “zavihan”.

Z vrha pogledujem tja čez proti “ta lepmu” in pa lepo speglani flanki kjer bo konec tedna Ratešk turni smuk dvojic.

Razgledi na drugi strani ne zaostajajo.

Spodaj pa krvavo zelena dolina.

Med tem, ko uživam na sončku vrh ne sameva. Nisem bil zadnji danes tam gor.

 

Ko se rit naveliča posedanja po trdem kamenju se pripravim na spust proti dolini.

Do izravnave smuka uživaška. Sneg kljub pozni uri še pravi putrček. Nižje proti drevesnici postane nekoliko težji in počasnejši.

Po končanem vijuganju spodaj v ruševju se spustim na stezo, ki me pripelje nazaj na Vršič. Pri avtu menjava zimske garderobe za letno in gas v Kranjsko Goro na hmeljev sok.

Ocena: Ponedeljki so lahko tudi takšni 😉