Mala Mojstrovka
Jutranja pot s prestolnice z razgledom na pobeljene Julijce nikakor ne pelje k jutranjemu počitku po nočni dnini. Domov po opremo in hop na Vršič
Pogled na lepe okljuke po zasneženem melišču proti Grebencu mi da še dodatno motivacijo. Po dolgem času grem proti Mojstrovki na smučkah in ne peš. Po stotih višincih srečam današnja prvopristopnika, ki že veselo vijugata navzdol. Kapo dol za lepo špuro!
Sprva hodim le v majici, višje, kjer stopim v senco, pa le nekoliko zahladi. Na Grebencu gredo smučke na rame za nekaj deset metrov, nato pa spet na pasji pogon. Z višino tudi veter pridobiva na moči. Tako na vrhu naredim le par fotk in gas v dolino.
Vršni del Male Mojstrovke trd in spihan, a že po nekaj deset metrih v smeri pod ostenjem Velike Mojstrovke vijugam po sveži belini. Veter je opravil svoje, zato se že čuti nekaj mehke skorje. Kljub temu do skoraj Grebenca uživaško, nato pa nekaj korakov peš na Gorenjsko stran. Strmi del je trd, a grifig, nižje pa uležana in od vetra obdelana sveža belina. Zadnjih 50 višincev pridelam nekaj prask na spodnji strani dilc, kar pa ne pokvari splošnega vtisa, saj sem očitno ujel časovno okno, v katerem veter ni povzročal hudih preglavic. Pogled nazaj na goro pove, da je začelo pošteno pihati.
Velja le še omeniti, da se pod glavnino svežega snega na relaciji od ceste pa skoraj do Grebenca skriva nekaj centimetrov debela plast “stiropora”, famozna opast nad Pripravniško pa ima spremenjeno obliko, kar pa ne pomeni, da je pod njo varno.
Turo zaključim s hidracijo in odlično malico pri Petri in Alešu v Mihovem domu.
Leave a Reply
Want to join the discussion?Feel free to contribute!