Mala Mojstrovka po Župančičevi grapi

Z Gorazdom sva si enotna, da si za vikend po napornem tednu lahko privoščiva daljši spanec.

Tja gor

Od doma štartava po obilnem zajtrku, kavi in jutranjem pomenku z najdražjimi šele ob deveti uri. Parkirišče ob Koči na Gozdu je zasedeno do zadnjega kotička, zato naju že nekoliko skrbi, kaj bo na Vršiču. Na najino presenečenje je na parkirišču prostora še dovolj. Očitno je pretekli črni vikend v hribih naredil svoje…

Po trdi podlagi na derezah štartava že od kioska, od koder se vzpenjava po uhojenem v smeri Vratc, pod stenami pa odvijeva desno na Plaz, od koder vstopiva v Župančičevo grapo. Lepo zalita in prehodna naju pripelje na vrh Male Mojstrovke, kjer se spričo vetra ne obotavljava preveč. Vršni del gore je spihan do kamna, zato s smuko pričneva nekoliko nižje. Pod stenami Velike Mojstrovke je podlaga trda, stegenčkom s svojimi reberci dokaj neprijazna. Takšna je vse do plazišča pod Gumnim, kjer soncu le uspe opraviti delo mehčanja snega.

Iz Drevesnice odvijeva levo na pot, ki je še zvezno zasnežena, do jase pod cesto. Čaka naju le še vzpon na cuckih do Vršiča. Veter nama prepreči, da bi analizo s hidracijo opravila na izhodišču, zato se odpraviva še na obisk k vedno dobrovoljni Tonki. Iz njene kuhinje omamno diši, zato je bilo slovo kar težko.

Dan rešila: Gorazd in pisec.