Krniška glavica (Jof di Sompdogna)
Z Žigom se v jutru po oddelanih nočnih izmenah veseliva ponovne zmote vremenarjev.
Tokrat naju pot po dolgem času pelje čez mejo. Italijanski Trbiž zapustiva za sabo, nato pa namesto na autostrado odvijeva desno v čudovito dolino Zajzera. 6 prispevava za urejeno parkirišče in čudovito pripravljene tekaške proge, po kateri na smučkah in cuckih pričneva potepanje pod stenami Špika nad Policami. Orientacija nama sprva zaradi predolge odsotnosti v teh koncih dela preglavice, a sva kmalu na pravi poti, ki je tokrat z druge strani kot skoraj 7 let nazaj.
V dolini sva vlekla kape čez ušesa, višje, ko naju je obsijalo sonce, ki je na to stran pokukalo čez Škrbino prednje špranje, pa sva odmetavala odvečne cunje. Tako je tudi sneg postajal bolj moker. Višje sva spet v senci mogočnih sten Špika nad Policami, sneg je suh, cucki pa lepo namočeni, tako, da so tudi cokle neizbežne. Dišeča čajna svečka rešuje zagato. Pod vrhom naju še nekoliko prepiha, kar pa ne pokvari čudovitih razgledov na vse strani.
Smučava v okviru pristopa. Z vrha med rušjem presenetljivo dobra smuka po trdem, nižje v krnico po nekoliko ojuženem najdeva nekaj lepih grapic, ki naju pripeljejo do dna krnice in naprej do bukovega gozda. V večni senci ujameva še nekaj zavojev po popolnoma suhem snegu. V bukovem gozdu snega za brezskrben zavoj manjka kak decimeter ali dva. Spodaj ostane le še spust po tekaški stezi do parkirišča, kjer sva si ob hidraciji enotna, da sva lepo izkoristila dan.
Uživala: Žiga in pisec.
Leave a Reply
Want to join the discussion?Feel free to contribute!