Rodica, Veliki Raskovec

Na originalen sms “Jutr na putr?”, ki mi ga Žiga pošlje na četrkov večer, obstaja samo en odgovor. Jaaaa. Kaj hitro sva dogovorjena še za cilj in ekipo. Roman naj bi me nekaj čez peto pobral v najini ulici. Na žalost slednji zboli, tako, da se sama z Žigom zapeljeva proti Bohinju in po makadamu pod planino Suha. Vmes prisilno pavzirava zaradi nakladanja hlodovine, pa nič za to. Dovolj sva zgodaj.

Na parkingu vrževa ruzake in smučke na rame in gas navkreber. Sprva po suhi poti, kaj kmalu pa prideva na sneg, ki je spodaj precej zmehčan. Hoja po njem brez smučk je ravno še na robu vzdržnega. Takoj, ko prideva iz gozda na planino, pa čisto druga pesem. Sneg lepo predelan in trd kot kamen.

In ja, jutra na planini Suha so čudovita.

Vztrajava na peš, saj podlaga lepo drži. Še več, pod Uličicami si nadeneva dereze, saj so stare štapne lepo pomrznjene. Tu naju dohiti še Jaka s Poljan nad Škofja Loko, ki je parking zasedel le nekaj minut za najinim prihodom.

Razgledi v dolino so tokrat nekako bledi. Očitno bomo zasmradili in zadimili še ta konček sveta.

Kljub nič kaj vzpodbudnemu pogledu navzdol pa je bol razveseljiv pogled na skoraj sveže stopinje prijatelja, ki ima dereze že vdelane.

Višje ko gremo, bližje smo soncu. Nekaj vetra poskrbi, da podlaga ostaja dokaj trda, a prav prijetna za hojo.

Tik pod vrhom se mi ob pogledu na lepo zalito flanko kar samo smeji.

Na vrhu se okrepčamo, razgledamo naokrog in pokramljamo. Jaku poveva za najin plan, da greva še na Veliki Raskovec in do planine Poljana,  pa sprva ni kaj dosti zainteresiran, da bi se nama pridružil. Kaj hitro pa je spremenil mišljenje, ko naju je videl odsmučati po flanki v konto pod Suho Rodico.

Prvi del smučarije smo ocenili s čisto desetko. Z vrha Rodice smo štartali ob devetih, zato sonce še ni imelo časa pretiravati z vročino. Podlaga je zato ostala lepo speglana, pa vendar lepo grifig.

Do konte uživaško nizamo leve in desne zavoje, spodaj pa zopet na dereze in navkreber proti Velikemu Raskovcu.

Z vrha Raskovca odsmučamo sprva proti zahodu, nato pa lovimo višino grebena med Malim in Velikim Raskovcem, kjer se podamo na severno stran gore. Tu nadaljujemo po putrčku vse do planine Poljana. Tik nad planino sneg sicer za odtenek bolj opuščen, a še vedno lepo smučljiv.

Na planini se le še z usti do ušes zagledamo v presmučano, nato pa počasi odcapljamo mimo pastirskih stanov po letni poti na proti dolini. Tudi tu si pot delimo s po sledeh sodeč večjim medvedom.

V okviru poti se s kratkimi prekinitvami pripeljemo vse do ceste, ki nas na naše presenečenje pričaka še lepo zasnežena. Tako nam ostane do avta le še slabih 10 minut hoje.

Turo zaključimo v kampu Danica v Bohinjski Bistrici ob hladnih napitkih in z razgledom na še vedno lepo pobeljene hribe.

Lep dan je bil!