Korenščica
Četrta ponovitev Korenščice v sezoni 20/21.
Prvotni plan ture je bil sicer Klek, a je bila Planina pod Golico na predzadnji dan starega leta tako oblegana, da v vasi ni bilo najti parkirišča. Zapeljemo se do konca vasi, kjer na parkirišču pod Betelom le najdemo prostor. Od tod 10 metrov po spluženi cesti peš, nato pa na smučkah skozi Savske jame utiramo gaz proti Markljevemu rovtu in naprej na cesto, ki pelje s Pustega rovta proti Suhemu sedlu in Belski planini.
Markljev rovt se pokaže v vsej svoji lepoti. Nedotaknjene bele poljane, ozaljšane smreke in tišina. Kaj lepšega. Mogoče še kak sončni žarek, na katerega pa spričo napovedi nismo niti upali. No, pa smo se krepko zmotili. Na vrhu Markljevega rovta se sem in tja pokaže kanček modrega neba.
Pri rampi na poti proti Belski planini nas dohitijo trije someščani. Skupaj utremo gaz do že narejene gazi potegnjene s Pustega rovta po bližnjici na cesto pod Belsko planino. Pod pastirsko bajto, tik preden stopimo na planino, se nam nasmehi razpotegnejo do ušes. Nebo se odpre, sonce ogreje kosti, v brezveterju stopimo na Korenščico. Razgledi so čudoviti. V družbi še nekaj sotrpinov na vrhu uživamo v danem, vse dokler se spet ne pojavijo meglice in oblaki, ki zastrejo nebo.
Sami še nekaj časa vztrajamo na vrhu v upanju, da se nebo še enkrat odpre, a zaman. Očitno je predstave konec za ta dan. Odsmučamo zahodno po še nedotaknjeni flanki pršiča do ceste. Po gazi se spustimo do bukovega gozda, skozi katerega uživaško odvijugamo do Markljevega rovta. Od tod sledi le še smuk po gazi skozi Savske jame do izhodišča.
Učestvovali in uživali: Tina, Jure in pisec.
Leave a Reply
Want to join the discussion?Feel free to contribute!