Babino polje, Doberdol

Iz Valbonë se zapeljeva v smeri Bajram Curri, nato pa čez mejni prehod Qafë Morinë – Gjakovë vstopiva na Kosovo. Prijazni mejni policist naju napoti v kontejner na meji, kjer si morava za prehod kupiti zeleno karto, saj za Kosovo ne velja nobena izdana kjerkoli v Evropi. Cena: 15 €. Skozi Junik, Decan in Peć se čudiva razliki v infrastrukturi med Albanijo in Kosovom. V prvi redko naletiš na večje nakupovalne centre, na Kosovu pa se kar blešči od le teh. Čez Qafa e Rozhajës na mejnem prehodu Kula vstopiva v Črno goro, od koder se spustiva v Rožaje, nato pa v Plav na čevape, kjer se srečava s prijateljem Esadom. Na Babinem polju naju že čaka prijatelj Muchacho. Pred Pine Tree Lodge razprostreva najino rezidenco na strehi in v družbi prijateljev uživava v večernem razgledu nad planino.

Na Babinem polju in planinah pod Tromeđo se počutim že kot doma. Zime so tu čudovite. Ravno prav odmaknjene od civilizacije in zaenkrat še ne preveč oblegane, čeprav se situacija hitro spreminja, saj je po hribih v okolici vse več turnih smučarjev. Poletje je tu rezervirano bolj za domačine. Katuni pod Bogićevico v poletnih dneh oživijo, ko domačini na pašo pripeljejo živino in se tudi sami preselijo v pastirske stanove. Divjina je še vedno takšna, da pastirji ob ovcah hodijo s puškami. Strah pred volkovi in medvedom je še prisoten.

Na ne prav sončen dan se z Babinega polja zapeljeva višje do Katuna Bogićevica od koder peš nadaljujeva čez Katun Muhaomerovića, Hodžino ravan do sedla Ćafa Bogićes, nato pa pod Bogićevico in pod Tromeđo nadaljujeva na albansko stran, kjer se spustiva v Doberdol. Tajming imava odličen, saj takoj po prihodu v Guesthouse Baskhimi prične deževati. Ploha je kmalu mimo, zato se še pred večerjo povzpnem do jezera Dash. Med potjo par besed sicer bolj z rokami, spregovoriva s pastirjem nedaleč stran od jezera. Ovčke mu pridno sledijo v Doberdol v ogrado, na varno, kjer jih čuvajo psi, jaz pa naprej uživat v samoto nad jezerom. Tik pred temo prispem nazaj v Doberdol, kjer nama tako kot še 40 drugim pohodnikom, postrežejo z večerjo. Prespiva, naslednje jutro pa se usmeriva pod Shpati Peak, od koder nadaljujeva nazaj proti Katunu Bogićevica. Na albanski strani kar nekaj časa pomenkujeva z zgovornim in zvedavim albanskim pastirjem. Ne more skroiti gostoljubja, čeprav nama nima česa ponuditi.

Na Maslu naju že čaka Muchacho. Postreže nama z odličnim golažem izpod kuhovnice njegove drage. Večer se ob obujanju spominov in snovanju novih načrtov zavleče v temno noč.