Stockholm Archipelago 2022
Natanko 10 let je minilo od zadnje pustolovščine v Stockholmskem arhipelagu. Po dveh takšnih izkušnjah me je leto za letom tam nekje na začetku septembra grabilo, da bi bilo treba zgodbo ponoviti. Seveda je bil o tem obveščen tudi Mato, očitno pa je bil Luka tisti, ki nas je na koncu zbobnal skupaj. Verjetno zato, ker ni verjel Matotovemu pripovedovanju o dogodivščinah na severu. Trojici se brez oklevanja pridruži še Ana, ki pa nam na veliko žalost vseh le dva dni pred poletom v Stockholm zboli.
1. dan
Preko Reškega letališča 8.9. z Ryanairovo jekleno ptico poletimo proti Arlandi, kjer nas že pričakuje prijatelj Samir. Sledi pot proti njegovemu domu na otoku Lidingö, še pred tem pa nabava osnovnih živil za v kajak. Večer zaključimo z reševanjem sveta ob pivu.
Za izhodiščno točko in najem plovil smo tudi tokrat določili otok Norra Stavsudda, kjer je Peter še vedno lastnik trgovine, bencinske črpalke in izposojevalnice kajakov. Do tja se pustimo prepeljati z udobnim trajektom z otoka Lidingö. Po dobrih dveh urah plovbe od Gåshaga brygga prispemo na Norro. S samokolnicami prepeljemo prtljago na drugo stran otoka kjer se po 10 letih srečamo s Petrom. Slednji je v precej slabšem stanju kot njegovi kajaki, saj preboleva daljšo verzijo COVID-19. Kajaki pa… Vkrcamo se v prav tiste, s katerimi smo potovali že 10 in 11 let nazaj. Na enem izmed njih je še naša nalepka.
Precej hitro smo na vodi v lepo otovorjenih rumenih strelah. Po prvih zavesljajih nam gre kar na smeh. Morje mirno, prav tako okolica. Usmerimo se proti severozahodu, mimo otoka Kalvholmen in Tjockholmen. Na otoku Krokholmen počijemo na piknik prostoru jadralnega kluba, nato pa na zahodni strani otoka najdemo perfekten spot za tabor prvega dne.
Šotorčke postavimo v zavetju gozda, taborni ogenj pa zakurimo streljaj od morja, na razgledni točki, kjer v večeru poslušamo le še ptičje petje. Pred zganjanjem romantike in reševanjem sveta napolnimo še želodčke. Za nami je 8.8 preveslanih kilometrov, kar pa tudi ni malo za prvi dan.
2. dan
Po jutranjem pretegovanju, zajtrku in kavi sledi veslanje okrog otočka Aspan do otoka Lådna, kjer v lokalni trgovinici nabavimo še nekaj malenkosti. Prav užitek je preklopit na tempo, ki ga živijo tukajšnji domačini. Še vedno si vzamejo čas za pomenek, pa naj bo to ob delu ali obisku trgovine. Očitno tu čas teče počasneje. Kljub temu, da kobacanje z otovorjenega kajaka zahteva nekaj truda, se vsak postanek izplača.
Nadaljujemo s slalomom med otoki Smedskaren, Hjälmö, Lisslö vse do Edholmena, Orrholmena in Bjornholmena, nato pa proti Granholmenu, kjer raziskujemo osamljene zalive. Zavetje si poiščemo v prelivu usmerjenemu vzhod-zahod, saj je napoved obetala nekaj vetra v večernih in jutranjih urah. Lokacija je idealna za sušenje mokre opreme, obenem pa nudi zavetje ob tabornem ognju. Zvečer nam družbo delajo le race in labodi, v daljavi pa se sliši nekaj muzike z bližnjega jadralnega kluba (NBS Klubbholme). Mladci nimajo kaj dosti pivske kondicije, tako gredo spat pred nami.
Preveslanih 17,8 km.
3. dan
Po ustaljenem urniku pričnemo z dnevom. Kljub nič kaj obetavni napovedi smo preživeli suho noč. Jutranje kofetkanje se zavleče, saj se nam nikamor ne mudi. Kaj hočemo, ko pa je v teh skritih kotičkih arhipelaga toliko miru in lepote, da bi človek najraje ostal kar tam. V še oblačnem dopoldnevu se usmerimo najprej proti severu, nato pa okrog zahodnega dela otoka Svartsö napredujemo vse do Ingmarsöja, kjer pretegnemo noge. Vasica ima okrog 180 prebivalcev, po infrastrukturi in pristanišču sodeč pa je v poletnih mesecih tu zagotovo bolj živahno.
Po peš ekskurziji nadaljujemo po ob južni obali otoka vse do Finnhamna, kjer se sprehodimo še do piknik prostora in kampa. Ob tako pestri izbiri spotov za kampiranje slednji ni prišel v ožji izbor, zato nadaljujemo proti severu, skozi preliv med Finnhamnom in Idholmenom vse do Lokholmena ob katerem se na manjšem otočku utaborimo. V gozdičku postavimo šotorčke, na obali pa še pred večerjo zakurimo taborni ogenj ob katerem uživamo v sončnem zahodu. Naš prvi sosed je na sosednjem otoku za nami, na okoliških pa zvečer slišimo lajanje srnjakov.
Preveslano: 20.9 km.
4. dan
Cilj četrtega dne je bil doseči bivak na vzhodni strani otoka Storo, ki spada pod naravni rezervat Möjaskärgården oziroma Arhipelag Möja. Do tja odveslamo ob vzhodni strani otoka Träskö Storö vse do naše baze, Norre Stavsudde, kjer se oskrbimo z živili in pijačo, nato pa čez zmerno valovit odprti del proti otoku Möja. V nadaljevanju nam zavetje dela otok Södermöja. Na vzhodni strani otoka nas čaka nekaj rahlo odprtega morja, vse dokler nam zavetja z vzhodne strani ne ponudi otok Lökaö.
Pozno popoldne dosežemo bivak na Bergbo Storö, ki je na našo srečo prost. Ostane nam le, da se udobno namestimo, pripravimo drva in ob zakurjenem kaminu uživamo večer. Bivak je še vedno zgledno urejen in takšen, kakršnega se spomnim izpred desetih let. Kot, da bi bil neobiskovan, čeprav vpisna knjiga priča čisto drugo zgodbo.
Preveslano: 24.8 km
5. dan
13. september soglasno proglasimo za dan lenarjenja. Zunaj na lahno dežuje, mi pa preko dopoldneva v glavnem ravnamo kosti po mehkih posteljah bivaka. Ko se tega početja naveličamo, prebiramo besedila na piksnah piva, rešujemo svet in gledamo skozi majhno okno bivaka. Prav všeč nam že postane. No, ob koncu dneva nas narava nagradi še s predstavo na nebu in s paleto mavric. Še dobro, da je Luka prijelo scat, sicer bi zamudili veličastno predstavo narave.
6. dan
Po vremenski napovedi, ki je dandanes v teh čudovitih koncih veliko lažje dosegljiva kot pred 10 leti, nas čaka opran dan. Jutro sicer tega še ne pokaže, a kmalu po prvih zavesljajih se nebo prične odpirati. Temperature so sicer nekaj stopinj nižje, a nič ne de. Bo pa zato savnanje bolj učinkovito.
Zavijemo v “civilizacijo”, na otok Möja, kjer stoji edina cerkev, ki smo jo srečali na naši odpravi, če odštejem vseh tistih nekaj deset na poti od doma do Krka in mogoče kakšno v Stockholmu. Na soncu pretegnemo noge in se oskrbimo v lokalni trgovini. Brez piva se na Švedskem pač ne gre v savno. Sledi plovba med otokoma Hemholmen in Norrholmen vse do savne na otoku Ostholmen. Župca za okrepčilo in savnanje v družbi še dveh švedskih jadralcev nam skrajša popoldne. Skok v morje, ki ima okrog 15 stopinj nad ničlo, je le pika na i.
Popoldne zaokrožimo s plovbo med otočki po jugozahodni strani Bergbo Storö, zatočišče in tabor pa si naredimo na neposeljenem otočku blizu Karinkholmena.
Še preden gre dan k počitku, nas narava nagradi s predstavo na nebu. Mavrice se kar vrstijo ena za drugo, povsod okrog nas rahlo prši, le mi ostanemo na suhem.
Preveslano: 17.8 km
7. dan
Če zvečer nekaj dežja opere nebo je pričakovati, da bo jutro lepo, a septembra je vreme pač takšno, da se precej hitro spreminja. Po zajtrku in kofetkanju ob ognju odplujemo na še eno rundo savnanja, nato pa do južnega rta otoka Södermöja. Vreme se je tačas že precej spremenilo. V prelivu med Torpsholmenom in otokom Ostra Delsholmen nas pričaka nekaj vetra in dežja, na srečo ne z boka, tako je plovba še varna. Po kratkem počitku nadaljujemo okrog Ostra Delsholmena mimo Vastra Delsholmena proti severozahodu, nato pa mimo Karsholma do pred enajst leti odkritem zaščitenem spotu na otočku nasproti otoka Södra Stavsudda. Preden v rahlem dežju zavijemo v zaščiten kanal, opazimo še tjulne, ki nas prav firbčno gledajo, nam pa polepšajo dan. Še so tu.
Večer je lepši, kot je bilo napovedano, taborni ogenj in cerada za zaščito pred vetrom pa nam omogočata večerno reševanje sveta.
Preveslano: 17.8 km
8. dan
Zbudimo se v oblačno jutro, kar pa nam ne pokvari raspoloženja. Jutranji ritual, zajtrk ob ognju, kofetkanje, nato pa raziskovanje otočka, na katerega je dodobra zakorakala jesen. Čudovite jesenske barve popestrijo sive oblake na nebu, mahovi po katerih hodim bos pa so mehki kot najdražje preproge. Preden odveslamo proti naši bazi, si dam duška s fotoaparatom.
Pri Petru se ustavimo na pivu, nakupimo še nekaj malennkosti, nato pa odveslamo proti otoku Träskö Storö, kjer nas čaka še ena savna. Še preden jo dosežemo nas prvič na našem potepanju nekoliko bolj napere dež. Še pred ploho smo navdušeni nad dramatičnim nebom nad otočjem in parom orlov, ki gnezdita v bližini savne. Slednja nas pričaka napol ogreta, tako smo kmalu spet na toplem, posušeni in odžejani. Med tem se tudi vreme popravi. Po pomenku s starejšim švedskim parom si najdemo še prostor za tabor na bližnjem otočku.
Preveslano: 16.9 km
9. dan
Zadnji dan lovimo trajekt proti otoku Lidingö, zato je jutranji ritual nekoliko krajši. Po obvezni kavi ob ognju odveslamo nazaj proti Petrovi trgovini na otoku Norra Stavsudda. Ostane nam le še razpakiranje kajakov in pakiranje v torbe, nato pa transport le teh do lične postaje za trajekt, ki je urejena kot manjša čakalnica s knjižnico.
Po dobrih dveh urah plovbe prispemo na začetno postajo, kjer nas že čaka Samir. Obeta se nam kvartopirski večer ob reševanju sveta, naslednji dan pa polet z letališča Arlanda proti Krku.
Preveslali: 4 km
Pod črto:
V veslaških dnevih smo preveslali okrog 13o km. Arhipelag se je v teh desetih letih od kar smo ga nazadnje obiskali spremenil le v nečem: mogoče je malenkost bolj “naseljen” s hišicami, ki pa so še vedno tradicionalno lepe in ne kazijo celotne podobe. Le kakšen imajo recept? Mogoče samo zdrava kmečka pamet?
Več novozgrajenih hišk ne vpliva na promet na vodi v začetku septembra, saj so počitnice na Švedskem v tem času že mimo, morje pa nima več tsitih užitkarskih temperatur za namakanje, zato smo na celotni pustolovščini srečevali le redke domačine.
- stroški – hrana, pijača, prevoz: 342 €
- letalska karta: 128 €
Skupaj: 470 €
Izkušnje in doživetja: NEPRECENLJIVO!
Naša sled v Stockholmskem arhipelagu
Leave a Reply
Want to join the discussion?Feel free to contribute!