Pod Hruščanski Vrh in Dovško Babo

Pred napovedano fronto se trojica zagnanih zapeljemo do Rogarjevega rovta, od tod pa proti Jeseniški planini.

Snega po cesti ni v izobilju, še slabše je na poti proti sedlu Rožca, od koder se spustimo proti planini Rožca na avstrijsko stran. Za boljšo smuko iščemo napihan sneg, pa tudi ta ne nudi posebnih užitkov.

Na planini vprežemo cucke in ponovno navkreber. Prvotni cilj je bil Koprivnjak, a pogled od blizu nam razodene, da ga je v zadnjih 24 urah precej prepihalo in da rjava travnata “rebra” že kukajo izpod snega. Obrnemo v smeri Dovške Babe in na približni višini Hruščanskega vrha tudi priznamo premoč močnega vetra. Nekako smo se sprijaznili s tem v upanju, da je to le znak za novo pošiljko snega.

Odvijugamo pod sedlo Rožca, hop na cucke in navkreber do sedla, nato pa mimo Mokotove bajte do Jeseniške planine, za finale pa še po cesti s planine do Rogarjevega rovta.

Smuka pri avstrijcih odlična, pri nas pa iskanje najbolj smučki prijaznih linij. Pa vseeno smo ostali brez poškodb, nedelja pa lepo izkoriščena.

Učestvovali: Martin, Janez in pisec.