Jeseniška planina, 1380 m

Po kar predolgem premoru (mesec dni) se mi že orng lušta turne smučarije. Žal razmere niso dopuščale, časa ni bilo, pa še zadnji rodeo po plazovini pod Malo Mojstrovko je pustil pečat (beri graben) v drsni ploskvi mojih dilc. Remont je bil neizbežen…

V sredini januarja nas le razveseli obilno sneženje. V dolini premetavamo sneg že nekaj dni, v hribih ga je tudi namedlo okrog metra, tako da so razmere trenutno še precej nevarne. Svoje je dodala še burja, za katero se zdi, da je v Karavankah bolj dejavna, kot ob morju.

Jure se zapodi po gazi, ki so jo prejšnji dan naredili skupaj z Žigom in Žigom…pa kmalu ugotoviva, da jo bova morala delati skoraj na novo. Veter je naredil svoje, tako, da so le v zatišnih legah v zavetju gozdov ostali ostanki smučin. Nekaj je…ni nič 😉

Juretu kapo dol…oziroma njegovim nogam. V sipek sneg in mestoma kložo gazi kot tank. Ok, vsake toliko mu pustim dihat in ga zamenjam za kak odcep 😉

Pod Jeseniško planino se cesta izgubi pod napihanim snegom. Gaziva kak meter do dva nad nivojem ceste. Na zadnjem ovinku pod planino izkoristiva še tisto malo zavetja in se dodatno oblečeva, saj čez planino piha kar le more. 

V zadnjih metrih pod kočo na planini dobesedno iščeva zaplate snega, da ne hodiva s smučmi po kopnem. Veter dela čudeže tam gor. Tisto, kar se komunala v dolini trudi opraviti v nekaj dneh veter tu gor opravi v nekaj urah…Ob silnih padavinah ti gre ob pogledu na skoraj kopno flanko kar na jok…

Pred kočo Koči na Petelinu si poiščeva zavetje za kratek počitek in posvet kaj naprej. Odločiva se, da nekako nima smisla riniti v veter in v kopno Jeseniško planino proti Kleku. Snameva pse in prečiva planino do flanke na robu. Tam natakneva smučke in zaorjeva v celca proti lovski prižnici nižje pod planino. Teh nekaj uživaških zavojev je odtehtalo matranje navzgor…

Ostane nama še smučarija skozi gozd in pa orientacijska smučarija proti Planini pod Golico. Snega je spodaj precej, tako da je tudi matranje na ravnih delih temu primerno. Zato pa toliko bolj sed efinale za šankom Pr Čop in pa opazovanje mojstrov, ki delajo ledeno ploskev ob oštariji. Končno se bo spet hokej špilal na jurja metrov 😉

Moto dneva je bil pa itak “Glavn, da smo na soncu” 😉

Klek sva pustila gor…za drugič.