Pomlad
Maj bo…čez nekaj dni. Še prej pa april opleta s svojo muhavostjo.
Jutro po tem, ko je sneg verjetno še zadnjič pred pravo pomladjo pobelil hribe, se odpravim tja gor v rovte nad mesto. Tja, kjer poženejo prve ključavnice.
Tokrat jih ujamem z zasneženo Golico v ozadju.
Razgled s Plavškega rovta proti Prihodom in Belščico ter Stolom v ozadju pa…kot bi ga narisal. Sneg je pobelil dvorišča in travnike zadnjih hiš v vasi.
Od tod je tudi moje mesto čisto drugačno…lepše.
Popoldne se odpraviva še do Srednjega vrha. S Kacjanovega pašnika je Martuljkova skupina kot na dlani.
In tisti dan, ko je snežilo…tisti dan si šla na ono stran. Svet bi bil brez tebe verjetno drugačen, vsaj v naših očeh, ki smo te poznali. Odprla si nam jih za veliko lepega.
Di, pogrešali bomo tvoja sporočila navsezgodaj v stilu “Živel dan mladosti!”
Leave a Reply
Want to join the discussion?Feel free to contribute!