Klek

Kljub temu, da je veter v preteklih dneh premetaval sneg po hribih se z Ninotom podava v domače kuclje. Parkirava na vedno spluženem parkingu pri Tarmanu ob Črnem potoku, nato pa čez Mentnov rovt proti Jeseniški planini. 

Nad Zgornjimi tratami se nama odprejo razgledi na Julijce. Uživava v toplem soncu in v predelih brezvetrja.

Jeseniška planina je spet spihana.

Ampak, če ga je nekje odneslo, ga je moralo nekje tudi odložiti. Upala sva na flanko na desni strani – Javorje.

Počasi se nama odpira vse več razgledov. Vse že neštetokrat videno pa vendar vedno znova drugačno, lepo…

Hruški (hruščanski) vrh…Dovška Baba

Hruški vrh z Julijci…

Pri sosedih, kjer smo v preteklih dneh risali špure, je danes bolj oblegano kot na naši strani. Na Klek greva sama, na Koprivnjaku pa je že lepo pokracano.

Na vrhu se po grebenu pomakneva v smeri Golice in…uživava v razgledih. Še veter nama je prizanesel.

Klek, Hruški vrh, Dovška Baba, Kepa.

Še “družinska”…

…nato pa spust proti Javorju.

Iščeva prehode po ponekod do trave spihanem pobočju. Kakih presežkov smučarije do sedla nisva našla, zato pa je narava ponujala čudovite umetnije.

S sedla proti Jeseniški planini najdeva tisto, kar sva iskala. Perfektno smučarijo. Pod 10-15 cm mehkega napihančka je bila trda podlaga. Idealni pogoji za krasno vijuganje in prašenje.

Pri pastirski koči kratek postanek, nato pa smuk do Zgornjih trat, nato pa po cesti po smeri pristopa. V gozdu snega dovolj za brezskrbno vijuganje, tudi čez Mentnov rovt je šlo kljub rahli skorjici lepo.

Popoldne zaključiva z odlično malico, hidriranjem in seveda analizo ture pri Betelu.