Sternspitze

Po pokušini domače bele podlage pretekli vikend smo družno zaključili, da ga ima sosed še vedno preveč. In že s fovšije ga je treba uničit. Vsaj tiste nezvožene flanke.

Izhodišče smo po tistem, ko smo v Rennwegu zavili z avtoceste, poiskali ob kmetiji za farovžem v vasici Sankt Peter. Od tod se po senožetih pri – 15 stopinjah povzpnemo višje, kjer je temperatura znosnejša. Vzpon opravimo po že utrjeni špuri čez Stampatzspitze od koder se nam že odpirajo razgledi proti Karecku, Stubecku pa tudi cilju.

Na prehodu iz Stampatzspitze proti vrhu še kratka pavza na sončku in brezvetrju, nato pa vzpon proti vrhu po precej spihanem (skoraj do trave) vzhodnem grebenu. Na vrhu se nam pridružita še dva domačina, ki za nami poplezata v smeri Wandspitze od koder se nam ponudijo nezvožene flanke z zadostno količino belega. Na rami pod vrhom se opremimo za smuko med tem, ko občudujemo trop gamsov nekaj sto metrov od nas.

Flanke, sprva pod Poising nato pa v smeri koče Wansing, so bile danes fenomenalne. Nizke temperature so kljub soncu sneg osušile do te mere, da tanka skorjica ni motila pri uživaških zavojih vse do planin pod nami.

Pri koči Wasnig za 50 višincev vprežemo cucke, nato pa v okviru kolovozov in gozdnih cest odvijugamo proti izhodišču. Z nasmehi na obrazih smo analizo tokrat opravili kar na sončnem parkirišču za farovžem.

Učestvovali: Gorazd, Uroš in pisec kot ekipa iz Slovenije, ter Jure in podmladek (Zala, Matic in Nejc) kot izseljeniška matica, ki se je kljub odličnim razmeram pri sosedih iz izseljeništva po turi preselila nazaj na sončno stran Alp.

Tura je bila nekoliko daljša (dobrih 1200 višincev, 13 km), sončna in fotoaparatu prijazna, zato nekaj več fotomateriala.