Veliki vrh (Struška) – Korenščica

Po ponedeljkovem kroženju nad mestom pride torek. In ker so razmere nad mestom dobre, se še enkrat zapodimo tja.

Nad Pustim rovtom

Tokrat začnemo v Savskih jamah, kjer ob pol deveti toplomer kaže 9 stopinj pod ničlo. Po sankaški ob potoku temperatura še pade, za silo se ogrejemo na Markljevem rovtu, kjer pa nas še ne doseže sonce. Pod belsko planino le užijemo nekaj sončnih žarkov, ki pa od pastirske koče na planini nimajo prevlade nad mrzlim vetrom, ki z višino le narašča.

V skromnem zavetju kontejnerja na vrhu se pripravimo za spust, ki je presenetljivo dober. Še vedno najdemo nekaj pršiča. Pri pastirski bajti ponovno vprežemo cucke in gas proti Korenščici, od koder odvijugamo do ceste, nato pa nižje skozi bukov gozd in čez Markljevo planino proti izhodišču.

Belska planina in pristopi do nje so spet razriti od gosenic motornih sani. Očitno nobena rampa ne pomaga…

Uživali: Matija, Nejc, pod vrhom pa se srečamo še z Mihom in Gorazdom.