Veliki vrh in Korenščica

Na dan mučenikov se spodobi vsaj noge pretegnit.

Snežna ploha pod Velikim vrhom

Po konsultaciji na torkov večer z Draženom prideva do zaključka, da je prav vseeno, če okno lepega vremena skušava ujeti v domačih logih. Pa še za ogrevanje novih Dynafit Radical Pro salonarjev bo tura ravno pravšnja.

Skozi Savske jame v jutranjem hladu, čez Markljev rovt v jasnem vremenu z razgledi na Triglav, po cesti proti Belski planini na sončku, pri pastirski bajti pa že razmišljava o skrajšani varijanti pohoda, saj se modro nebo v nekaj minutah zapre. A sva bila v prvotni nakani neomajna. Kljub snežinkam in hladu odcuckava do kontejnerja na Velikem vrhu, kjer se za praznik počastiva z izotoničnimi napitki iz pločevink. Nekaj sončnih žarkov nama dvigne razpoloženje pred spustom do pastirske bajte. Podlaga trda, le sem in tja ujameva mehak poprh prejšnjih dni. Vmes se nebo spet obarva v modro.

Po kratki pavzi na toplem soncu spet vpreževa cucke. Sprehodiva se še do Korenščice, od koder prečiva pod grebenom vse do flanke nad sedlom Kočna. Sledi na čase mučeniški spust po precej trdi neodjenjani podlagi do ceste, nato pa do naslednje pavze ma Markljevem rovtu. Od tod še ropotanje pod smučmi skozi Savske jame do izhodišča kamor prispeva v času snežne plohe.

Tudi takšni prazniki so lepi.