Lackenspitze, 2459 m

Na pri nas ojuženo nedeljsko jutro se spet odpravimo čez oziroma skozi Karavanke k sosedu. Tokrat malo močnejša ekipa nabrana iz vseh vetrov. Dvanajst dvonožcev in en štirinožec, slednji bržkone z največ kondicije, se v treh avtomobilih podamo proti Twengu v bližino Obertauerna.

Po dobri uri in pol vožnje se natovorimo in vprežemo pse. Po slabi uri hoje po cesti skozi gozd se nam na planinah pričnejo odpirati razgledi.

Sonce nas sicer ne greje, je pa pot še vedno slikovita.

Nad planino se začne nekoliko večja strmina, vendar ob opazovanju novega tudi to hitro mine.

Pri lovski koči na dobrih 2000 metrih naredimo kratek postanek…

…in plan za naprej.

Pred nami lepo vabi 2459 m visok Lacknerspitze.

Spustimo se v dolinico, nato pa navzgor mimo balvanov proti grebenu. Vmes uživamo v razgledih in zganjamo fovšijo, ko vidimo gamse s kakšno lahkoto se podijo od vrha do vrha.

Naša četica pa kar lepo proti vrhu.

Na trenutke v daljavi opazimo tudi kak sončni žarek, ki obarva nebo…

Z grebena do pod sam vrh je še možno vzpenjanje na smučeh, tik pod vrhom pa se “sezujemo” in goro napademo peš.

Kratka pavza, uživanje v sicer nekoliko oblaćnih razgledih.

Še skupinska in pogled na flanko, ki nas čaka.

12 mož se lepo po eden in eden začnemo spuščati po zdaj trdem zdaj skorjastem zdaj ene sorte pršičastem snegu. Končna ocena pa itak uživaška.

Nad lovsko kočo se nam le uspe nabrati na kup…za grupno 😉

Sledi še spust proti poledenelim jezercem na planino, nato pa po cesti in skozi gozdiče proti parkingu. V spodnjem delu nas tisti tam zgoraj častijo še z modrim nebom…ravno toliko za muštr.

Pri avtomobilih pomalicamo še tisto, kar nam je ostalo, nato pa na hidracijo na nam že znano bencinsko črpalko z luštnim bifejčkom. Še Janezov USB ključek vtaknemo v televizor in že imamo kratko predavanje in obujanje spominov na lansko Bolgarijo, obenem pa male priprave na letošnji naskok le te.

Še bo luštno 😉

Thx vedno večji družbi za lep dan 😉