Kölnbreinspitze

Med tem, ko na sončno stran Karavank počasi prihaja poletje in med tem, ko se noga počasi privaja na lahkotnejšo obutev, glava pa je že na pol na morju, so tam nekoliko višje na čez Karavanke še čudovite razmere za smučarijo.

Drago mi že nekaj dni prej pošlje mail, da bi šel rad enkrat gor, nad Gmund, proti Kölnbreinspitze. Sam sem ga ravno tako imel v mislih, čaka se samo še vreme in prost dan v službi.

Za petek se je obetala lepa napoved, zato v sredo zavrtim nekaj telefonskih in hitro se nas nabere ekipa petih smučarije željnih.

Ob sedmih smo že nad akumulacijskim jezerom v dolini Malta…v polni bojni opremi. Drago, Nino, Janez, Žiga in jaz. Sneg trd, pomrznjen, a ne toliko, da bi bili pod smučkami potrebni srenači. Lepo napredujemo po žlebu z razgledi za našimi hrbti.

Zgoraj nad trdim žlebom nas čaka sonce.

Tja gor nas nesejo noge…okrog ovinka.

Za naše kraje so napovedovali temperature visoko nad 20 stopinj. Tu gor pretirane vročine ni bilo. Sneg drži do vrha.

Dragotu se je kar smejalo. Zadeli smo dan v piko.

Sence so še dolge…

Razgledi pa…

Pod verigo vrhov opazujemo, kje bomo pristopili na vrh. Grapca direktno na vrh je lepo zalita, a nam trdota snega ni kaj preveč všeč. Derez in cepinov ni bilo v ruzakih, zato se lepo odločimo za lažji pristop po levi strani na vrh.

Potegnemo jo po ravno prav zložnem terenu v tisti smer…

…nato pa smučke na hrbet in po štapnah proti vrhu.

Drago se odloči, da ne gre na vrh. Že prej zavije desno na sedlo pod vrhom. Kmalu se gledamo. Mi na vrhu, on na sedlu.

Tokrat je vrh oblegan s strani Slovenskih turašev. No, spodaj je še za cel avtobus Avstrijcev.

Uživamo v razgledih, zasluženem počitku in malici.

Pa še družinska…

Na vrh smo online casino v uživaškem tempu pristopili ob desetih, po počitku pa ujeli perfekten tajming za spust. Vršna strmina ravno prav trda za užitkarsko vijuganje.

Flanka pod vršno strmino pa poezija. Vriskanje v jatah…

Med uživanjem seveda najdemo tudi čas za počitek 😉

Potem pa spet na juriš.

Od cele smuke se nam je skorjica predirala slabih sto metrov desno od žleba kjer smo se vzpenjali, kar pa ni pokvarilo končne ocene ODLIČNO. Tokrat so me glasilke bolele bolj kot stegenske mišice.

Preostal nam je le še spust čez ravnino do avta, tam pa nazaj v šlape, kratke hlače in na hidracijo čez mostiček pred kočo.

Dan za bogove in jagoda na torti odlične sezone z čez 50. turami. Kar se mene tiče lahko smučke pospravim in se počasi preselim na vodo. Kajak, plavanje, SUP in pa wakeboard – odličen nadomestek za turno smučarijo.

No ja, ampak snega je še precej tam gor 😉