Kölnbreinspitze in pod Petereck

Za konec smučarske sezone se spodobi, da vsaj smučke doživijo posezonski servis, še prej pa kopanje v gorskem potoku. Še najbolj prikladno mesto za te reči so v zgodnje poletnem času hribi nad jezom Kölnbrein.

Nad meglo

Ob pol petih zjutraj doma nimam ideje kako naj se sploh oblečem, saj so dnevne temperature že krepko poletne. Na srečo je na večer pred 19. majem le nekoliko zahladilo. Ob pol sedmi smo že pri jezu Kölnbrein, ki je s svojim nizkim nivojem vode ogledalo iztekajoče se zime.

Štart sprva peš, a le dobrih pet minut ob potoku Kölnbreinbach, nato pa na smučkah skozi meglo proti soncu. Razgledi so z vsakim korakom lepši, jutranja trdota snežne odeje pa tudi popušča. Vzpon trojica zaključi na sedlu pod Kölnbreinspitze, Luka in Klemen, ki z vrha še nista uživala razgledov, pa se na vrh odpravita peš, opremljena z derezami in smučmi na rami.

Z Andrejem in Igorjem odsmučamo v okviru pristopa do višine 2400 mnm, nato pa spet vprežemo pse in v sopari urežemo proti Peterecku. Na sedlu pod vrhom zaključimo z vzponom. Kmalu za nami prisopihata še Luka in Klemen. Sledi skupinski uživaški spust do izhodišča.

Tako kot s sedla pod Kölnbreinom je tudi izpod Peterecka smuka uživaška. Le v spodnjem delu je na soncu ispostavljenejših predelih sneg nekoliko počasnejši, kar ne pokvari končne odlične ocene.

Za konec sledi še kratek sprehod z zadnjih jezikov snega do kombija, kopanje smuči in hidracija najprej ob avtu, nato pa še v gostilni Kölnbreinstüberl. Klemen in Luka si še prej privoščita hopel v potoku.

Na zadnji turi sezone uživali: Andrej, Igor, Klemen, Luka in pisec.