Tista “najdaljša noč” je spet trkala na vrata, evforija po trgovskih centrih na višku, debate v smislu “Kje boš praznoval novo leto” na vsakem koraku…

Sam sem se s sabo dogovoril že veliko pred tem. Samo slabovreme bi lahko še porušilo načrt, da bi tako kot pred dvemi leti pod zvezdami doživel prehod v novo leto.  Pa je bilo tudi vreme očitno navdušeno nad idejo…idejo, da v novo leto stopim daleč stran od ognjemetov, pokanja petard, gneče, polit od šampanjca in ostalih alkoholnih brozg. Ideja je bila všeč tudi prijateljem…tistim ta fajnim, najboljšim.

Tako se nas je v Gorjah pred štacuno zbralo točno 12  na dveh nogah in en kosmatinec na štirih. V koloni se odpeljemo proti Pokljuki, na Mrzlem studencu pa se usmerimo proti planini Javornik. Na odcepu nas že čaka Gregor, ki že cel dan s padalom obletava Pokljuške hribe.

Skupaj se zapeljemo do spomenika, nabašemo ruzake, čelke na glavo in pot pod noge.

<!–more– >

Skozi zimsko pravljico med bleščanjem snežnih kristalčkov v soju svetilk kmalu prisopihamo pod planino Lipanca. Luna je že tako visoko, da na čelkah prešaltamo na “špar program” – Gorenjcu prijazna raba baterijskih vložkov .

Naš prvi cilj je kmalu osvojen – okrepčilo v Blejski koči pri vedno prijaznem in ustrežljivem oskrbniku koče, Jožetu. Po okrepčilu in preštevanju članov odprave pot nadaljujemo proti Mrežcam. Snega je v višjih legah nad kočo nekaj več, tako da ob prijetnih minus temperaturah lepo škriplje pod nogami. Ko premagamo še strmejši del poti, se nam odpre razgled proti Julijcem…Viševnik, Draški vrhovi, Triglav, Rjavina… Vse tisto sopihanje v strmini spodaj je poplačano.

Nekaj pred polnočjo dosežemo vrh Mrežc, ki je že lepo osvetljen z baklami. Nekaj pohodnikov je že pred nami. Dodamo še svoje bakle in Silvestrska večerja se lahko prične.

Večerja z večimi hodi je bila seveda raznolika. Na mizi se je znašel pršut, sir, biftek, pohančki pa vse do domačih piškotov za sladico. Vse to postreženo na snežno belem prtu.     Tapete na stenah naše jedilnice so bile tokrat nekaj posebnega…    Seveda brez manjšega ognjemeta na našem “dvorišču” tokrat ni šlo. Na naše veselje je bil ognjemet tiste tihe sorte in ni zmotil tiste lepote in spokojnosti, ki so nam jo pričarali hribi okrog nas in zvezde nad nami.

Ostalo nam je le še, da si nazdravimo in zaželimo vsaj pol tako lepo leto, kot je bila ta noč… 

Tudi na Kredarici je bilo vzdušje praznično.

Razgledi pa…

Ozremo se še na drugo stran, proti dolini, preštevamo vse silne denarce, ki so šli s tonami smodnika vred v zrak…nekje nižje od Kranja v meglo. Vse skupaj se počasi umirja, mi pa v tišini prelepe noči zapustimo vrh, se spustimo do Blejske koče, pozdravimo še Jožeta in oddrsamo do avtomobilov.

Plan za prvi dan v novem letu pa je tudi že padel 😉

Vsem zvestim in nezvestim bralcem teh vrstic pa…

in naj bo leto vsaj podobno tej noči.

5 replies
  1. Mojca says:

    Miro! Božansko!!! Meni najljubši način kako dočakati Novo leto, pa nisva imela družbe za takle podvig. Naslednji Silvester sva še dva kandidata vsaj za zraven, če lahko.

    Odgovori

Trackbacks & Pingbacks

  1. […] je slideshow zimske Potočke zijalke. Fotke me fascinirajo. Idejo o obisku delim z družbo na novoletnem pohodu na Mrežce. Ja enim ni blo treba dvakrat rečt. Smo bli že […]

  2. […] Še Mirotova beseda in slika […]

  3. […] O avtorju « Novoletni pohod, Mrežce, 1965 m […]

Leave a Reply

Want to join the discussion?
Feel free to contribute!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja