Rodica

Lepo vreme ne pojenja, snega pa je tudi še v izobilju. Zato ni problem najti nekaj somišljenikov in izkoristiti sončen dan. Nekaj pred deveto smo na sppdnji postaji gondolske žičnice pod Voglom. Liza s pasjo vprego, Katja, Stojan in jaz. Liza gre naprej, z gondolo na Vogel, nato pa ob pomoči treh pridnih kosmatincev proti Konti, mi pa s sedežnico in vlečnico za njo. Sledi uživaški spust proti planini Suha.

Med tem ko je v dolini že prava pomlad tu gor veter in sneg še vedno ustvarjata svoje umetnije.

S Stojanom potegneva naprej po že potegnjeni špuri, ki nad Ulčcami dokaj zanimivo preči pobočje. Sprobava kante na smučkah.

Puščavski pesek v kombinaciji s snegom je ustvaril zanimive stvaritve. Svoje je dodal še veter.

Hribi pod nama so prav zanimivo obarvani.

Višje je spet veter gospodar. Na čase se pojavi v takšnih sunkih, da je potrebno loviti ravnotežje.

Ampak midva se ne dava. Nadaljujeva v slogu hitrih in drznih 😉

…v borbi z vetrom, ki hribe nariše po svoje.

Na vrhu ne vztrajava prav dolgo.

Razgledava se, opremiva za spust in potegneva po zgornji flanki. Ker sta Liza in Katja še na poti navzgor jo še enkrat peš mahneva do vrha, saj je smuka v gornjem delu užitna. Tam, kjer je veter spihal gornjo plast je sneg precej trd, kjer pa je napihanček so zavoji prav uživaški. Zavoljo močnega vetra sonce ni kaj dosti odjenjalo trde podlage v zgornjem delu. V nižjih predelih se tudi ta trd sneg spremeni v lepo smučljivega.

Med tem je Liza s pasjo druščino že na vrhu.

Ob spremljavi pasjega laježa potegne proti Lepi Suhi.

Tačas na vrh pride Stojan drugič, za njim še Katja.

Med tem nam Liza že sporoča, da je z Lepe Suhe izvrstna smučarija. Gremo za njo.

Z grebena pa…uživaška smuka proti planini Suha.

Smuka z Lepe Suhe: sneg lepo drži, ravno prav je odjenjan, da smučka lepo prime in se pod njo pokadi. V nižjih predelih tik nad planino Suha pa se pojavi skorja, ki se pod smučarjem vda…predvsem na sončnih legah. Zato iščemo senčne prehode proti planini.

Ne gre drugače kot da na planini posedimo na soncu in užgemo debato. Puhovka ni odveč, saj so vremenarji zadeli tudi to, da bo v popoldanskem času veter jačal.

S planine se odločimo smučati izven ceste, kar pa danes ni bila ravno najboljša odločitev, saj je žled v preteklem mesecu naredil precej škode v bukovem gozdu. Tako je iskanje prehodov med polomljenimi drevesi kar dogodivščina. No, med vsemi polomljenimi se najde tudi kak “cvetoč” šestdesetletnik 😉