Vremenarji za 18. april po dolgi zimi napovedujejo temperature čez 20 stopinj, snega v hribih pa je še ogromno. Ker z Matotom že lep čas nisva skupaj vandrala po snegu, se dogovoriva za zgodnji štart v pomladno jutro.

Nekaj pred šesto se dobiva v Tržiču, od tod pa se zapeljeva proti Ljubelju. Pod Ljubeljem skreneva z glavne ceste in parkirava rdečega Tepca na parkingu ob cesti. Dile naveževa na ruzake in jo mahneva po kolovozu proti planini Korošica. Jutranji špancir ob žvrgolenju je prav prijeten…če odmislimo pot navkreber. Sneg se višje gori tali že tudi ponoči, tako, da so potoki ob poti in čez pot deroči.

Kmalu prisopihava do prvih plazišč, kjer že lahko natakneva smuči. Proti planini Korošica je snega čedalje več. Ogledujeva stene nad nama, za nama pa se Begunjščica že koplje v soncu.

Begunjščica v soncuDolina proti Hajnževemu sedlu je v senci in bo tudi ostala. Midva zavijeva levo proti koči…na sonce.

Koča na planini KorošicaTu je sonce že tako močno, da nama misli uhajajo k kaki lepo ohlajeni osvežilni pijači, ki bi se jo dalo dobiti v koči…če bi bila seveda odprta 😉

Žejna nadaljujeva pot proti sončku.

Proti soncuSneg se kljub visokim temperaturam že zjutraj ne predira preveč. Le nekaj centimetrov, tako, da je hoja prijetna. Višino nabirava pod Korošico.

Pod Korošico

Seveda si vzameva čas tudi za klepet in počitek. Tu gor se porajajo strašni plani o prihodnjih avanturah…samo, da se počiva 😉

Predah

Od tod je razgled na Begunjščico z njeno družbo še lepši.

Na drugo stran

Najino sopihanje pod Korošico spremlja trop gamsov, ki se sicer mirno pase na tistih redkih kvadratnih metrih trave, ki ni več pod snegom.

Gamsi v daljavi na paši

Pridobiva lepo višino in s prečenjem plazišča pod Korošico prideva nad Hajnževo sedlo.

Proti cilju

Po dobrih dveh urah prispeva na najin današnji cilj. Preostane nama le še uživanje v jutranjem soncu, razgledih in tišini.

Triglav nekje zadaj...

Proti Košuti

Seveda zgodnje vstajanje pusti posledice. Skoraj je prišlo do izpaha Matotove čeljusti;)

untitled-0232

Naštudirava še smer smučanja…

Hajnževo sedlo

…in se posloviva od sončenja.

...

Že prvi zavoji so dali vedeti, da bo smučarija uživaška. Oba soglasno že v prvem zavoju vriskava, v enakem tempu pa nadaljujeva vse do sedla. Na sedlu se nasmejana ozreva na presmučano flanko.

Korošica

Nadaljujeva smučanje nižje v senco. Smučarija tudi tu odlična. Še plazovi, ki so prileteli iz sten so mehki in lepo smučljivi, sneg pa hiter.

Mato v elementu

 

Mato v elementu

Po in nad dolino odsmučava v smeri pristopa. Na koncu planine je sicer sneg nekoliko mehkejši, pa še vedno dober za lepo spomladansko smuko.

Posloviva se še od razgledov, nato pa proti avtu.

V soncu V debati med zaključkom ture sva enakega mnenja, da je bilo jutro enkratno, Matotu pa gre zasluga za izbiro ture…ali kot je sam dejal: “Enkrat se že more urajmat” 😉

Ob desetih sva že na osvežilnih napitkih v Tržiču…lepo se je začel dan.

Popoldne sledi še rolanje po od Mojstrane proti Kranjski gori…a le do Martuljka. Od tam bi bil še možen tek na smučeh. Piše pa se 18. april 2013

 

1 reply

Trackbacks & Pingbacks

Leave a Reply

Want to join the discussion?
Feel free to contribute!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja