Šitna glava

Lepo jutro in informacija, da je cesta na Vršič že skoraj do vrha sfrezana, me namesto v posteljo po nočni izmeni zaneseta proti Kranjski gori, nato pa po Vršiški cesti do ovinka pod Erjavčevo kočo. Tam so cestarji kljub dvem opopzorilnim tablam, da je cesta še zaprta, sfrezali zgledno velik parking. Očitno so vedeli, da bo naval še pred prevoznostjo Vršiča velik.

Krenem proti prelazu, cesto pa zapustim kmalu za tablo, ki označuje mejo bovške občine. Nadaljujem skozi macesnov gozd proti Vratcam oziroma pod Grebenec.

Zahodni veter v sunkih poskrbi, da ni preveč vroče, pa vendar je zgornja plast snega že lepo ojužena. Vsake toliko noga spodrsne v strmini.

Na plazu srečam Andreja, načelnika GRS Jesenice, ki uživaško vijuga proti Vršiču. Izmenjava par besed, nato pa vsak po svoje.

Nadaljujem pod Vratca, nato pa se usmerim pod Grebencem proti Šitni glavi.

Grape so za letos zaključile z “obratovanjem”. Počitek do naslednje zime.

Z vseh pobočij se vrhnja plast snega kakor reka zliva v dolino. Sledovi puščavskega peska, ki ga je prejšnji teden prineslo v naše kraje, so vidni tudi tu.

Kljub močnim sunkom vetra uživam v razgledih.

Na vrhu se odprejo razgledi še na drugo stran.

Še Mala Mojstrovka je s te strani mogočnejša.

Nebo je vsak trenutek drugačno. Močan veter se poigrava z oblaki tam gor, vsake toliko pa iz doline prinese zvoke mehanizacije, ki freza Vršiško cesto tako z Gorenjske kot tudi z Bovške strani.

Počasi se odpravim v dolino.

Vrhnja, najstrmejša flanka mi ponudi uživaško vijuganje po opuščeni vrhnji plasti snega, ki se za vsakim zavojem zapelje za mano. Na koncu se vse skupaj spremeni v dolgo reko počasi plazečega se snega.

Smučanje nadaljujem v smeri pristopa. Prečim pod stenami in grapami do zasneženega melišča pod Vratci, nato pa uživaško proti Vršiču.

Kljub temu, da sem pod Erjavčevo kočo štartal šele ob pol deseti uri dopoldne, sem bil s smučarijo lahko prezadovoljen. Vrhnja plast snega je pomladansko opuščena, pod njo pa je zbit sneg, ki se ne predira.

Nad prelazom zavijem levo proti najvišji točki prelaza tako, da mi ni treba kaj dosti pešačiti po ravnini, nato pa še par zavojev ob cesti mimo mehanizacije, ki se skozi snežno odejo prebija proti vrhu prelaza.