Sedlo Belščica, 28. Stamarski pokal

Pred dnevi na www.moznar.si preberem tole:

28. Stamarski pokal

4. mali traven 2014

KULTURNO DRUŠTVO MOŽNAR KOROŠKA BELA

PRIREJA
28. STAMARSKI POKAL

… ki se bo odvijal nad Betonsko kočo na Belščiči v soboto 12. malega travna 2014 ob 9. uri. Zaključek s podelitvijo priznanj sodelujočim bo ob 14. uri v gasilskem domu na Koroški Beli.

Prijavite se lahko po telefonu. Na samem kraju tekmovanja pa boste poravnali tudi prijavnino, ki znaša €5, za kar boste na tekmi postreženi s čajem, na zaključni prireditvi pa boste deležni še toplega obroka in ene pijače.

Ob slabem vremenu se tekmovanje prestavi.

Za prijave in dodatne informacije pokličite na telefon 041-608-524 (Andrej) ali 041-608-536 (Janez).

UPRAVNI ODBOR

KULTURNEGA DRUŠTVA MOŽNAR

KOROŠKA BELA

Glede na to, da je Koroška Bela vas, kjer sem odraščal in glede na to, da bo verjetno že več kot 15 let od kar sem bil nazadnje na Stamarskem pokalu, je bilo samoumevno, da se bo dogodka potrebno udeležiti.

Z nočnega šihta domov po opremo, potem pa v Ninovo rumeno strelo in via Završnica – Potoška planina – Olipova planina, kjer parkirava, nato pa pot pod noge.

Z Olipove planine potegneva direktno po stezi proti Betionski bajti oziroma Ovčarju Marku na Belščici. Skozi gozd je pot kopna, sneg se prične šele pod samo Belščico oziroma izravnavo. Med potjo ugotavljam kaj vse sem zamudil v vseh teh letih, ko me ni bilo tu gor.

Pri Betonski bajti je že večina udeležencev, saj sva sama med zadnjimi.

Na kratko se ustaviva, pozdraviva, izmenjamo nekaj besed in potegneva naprej, da naju ekipa ne čaka.

Na štartu sta Andrej in Boris zadolžena, da vse poteka tako kot je treba.

Kratka pavza, malca, razgled po okolici…

…nato pa priprave na pomembno tekmo, kjer si zmago lahko pridobiš le s srednjim časom.

Pred štartom je seveda potrebna “registracija”.

Prvi zavoji so najbolj pomembni.

Proga je bila postavljena dogodku primerno zahtevno. Samo dobrim smučarjem se je zahvaliti, da na sami tekmi ni bilo hujših poškodb tako na hribu kot tudi na opremi in okončinah udeležencev. Časomerilci so svojo nalogo opravili z odliko, vse skupaj pa so seveda spremljale budne fotografske kamere. Glede na to, da v zakonskem roku organizator ni prejel pritožb lahko tekmovanje smatramo za zelo fer, regularno in brez kakršnih koli omembe vrednih napak. Vseh devetnajst tekmovalcev je v vožnji skozi natančno postavljeno progo uživalo.

Po zabeleženih rezultatih prve vožnje (druga vožnja je v Gorenjskem slogu prišparana za naslednjič!) je sledilo še družinsko fotografiranje. Tistih mam, atov, tet in stricev, ki jih ni bilo na štartu in na družinski fotki, jim je lahko gladko žal 😉

Od tod se potegnemo po skupinah vsak v svoje konce. Peterica se odpravimo proti pastirski koči Ovčar Marko in naprej v smeri Stamar.

Ko pridemo do grabna Polevc spet nadenemo krajnike in smuk proti dolini.

Sprva široka in lepo strma flanka nam postreže z odličnim srencem. Pravi užitek je vijuganje s pogledom na svojo domačo vas pod sabo.

Z dvakratnim snemanjem smučk in prebijanjem skozi ruševje oziroma dišavljenjem turno smučarske garderobe z domačim Pino Silvestre parfumom, privijugamo do ceste, ki pelje od Potoške planine proti Stamaram.

Z Ninom oprtava smučke na hrbet in potegneva peš proti Olipovi planini, jagrsko-kašarska naveza pa proti planini Stamare pospravit jagrsko bajto.

Prvi postanek z analizo ture in hidracijo je na Potoški planini. Planina, kjer sem po vsej verjetnosti v rani mladosti po zaslugi svojih staršev vzljubil hribe bolj kot katerokoli šolo. V koči na steni še visi fotografija iz takratnih dni. Z oskrbnikom Bogdanom jo skupaj pogledava…se brihtava, kako je komu na fotografiji ime, kje je oziroma od kdaj ga ni. Kocine gredo pokonci ob lepih spominih na tiste dni…

Ko se debata pred bajto prevesi v tisto o politiki smo vsi mnenja, da so potrebne spremembe. Ukrepamo nemudoma. Potegnemo se na zaključek Stamarskega pokala, pred gasilski dom na Koroško Belo na odličen golaž. Vse zasluge za obliznjene prste po obroku gredo menda Strelcu, dečkotu, ki prav tako odlično skrbi za nalet Planiške velikanke. No, tudi skakalnice v Sočiju niso mogle brez njega.