Napoved je obetala lep dan, na žalost pa naša zima letos očitno štrajka. Na srečo je pri severnih sosedih vsaj za odtenek drugače. Če že ne drugega imajo vsaj večji izbor hribov kot mi. Tako se nas peterica zbaše v avto in skozi luknjo v Karavankah na ono stran.

Prvotni plan s smučmi tja gor proti Moharju se nam podre, ko preveč obtežen Samotov avto ne spelje poledenelih klančin proti Sadnikhausu. Jure, Atila, Samo, jaz in pa Rok, ki je organiziral test Dynafitovih smuči v okviru svojega udejstvovanja na tem področju, smo le pretežak zalogaj za enoprostorca na ledu.

Po spoznanju, da do Sadnighausa ne bomo prilezli, spremenimo plan in se zapeljemo do Jamnigalma, tam se pustimo po gozdni cesti zapeljati s taksijem do planin skoraj 400 višinskih metrov višje, nato pa pot pod noge.

20150113-700_8656

Kaj kmalu nam postane vroče. Dan je res brez oblačka, temperature pomladne, z vsakim korakom pa se odpirajo novi razgledi.

20150113-700_8658

20150113-700_8661

Koče na planinah so…zanimivo, brez plehnatih streh… V ozadju Vorderen Gesselkopf.

20150113-700_8664Nad planino se nam kmalu pokaže današnji cilj. Romatenspitze. 2696 metrov visok vrh najdemo na zemljevidih tudi pod imenom Rameter spitze. Nam kaj dosti ni mar za ime, nam gredo pa usta tja do ušes, ko z vsakim korakom ugotavljamo, da je sneg tu višje prvovrsten. Očitno je območje prešla kratka fronta, ki je nasula dobrih 10 cm puhca.

20150113-700_8666

Zaradi razgledov in fotografiranja seveda ostanem bolj zadaj 😉

20150113-700_8668

Po dobrih dveh urah hoje stojimo na vetrovnem vrhu.

20150113-700_8673

Kratka pavza, malica in občudovanje razgledov…

20150113-700_8677 20150113-700_8680

…nato pa tisto, po kar smo prišli.

20150113-700_8685 20150113-700_8707

20150113-700_8701 20150113-700_8695Počečkamo prvo flanko…

20150113-700_8718…pa skočimo še na drugo.

20150113-700_8723 20150113-700_8732-2Pršičarjenje z razgledom je res nekaj najlepšega…

20150113-700_8735Vmes so bile seveda konsultacije, ocene smuči, preizkušanje tega in onega. Dynafitovi “čolni” so nam omogočali odlično plovbo po lepo uležanem puhcu.

20150113-700_8758

20150113-700_8744

20150113-700_8764Od veselja smo tokrat kar skakali.

20150113-700_8776 20150113-700_8782

Vmes študiramo še smeri za naslednjič.

20150113-700_8788

Še zadnja flanka proti planini. Tu bi mogoče še kak centimeter snega prišel pravl, a vseeno vijuganje ostane uživaško.

20150113-700_8825 20150113-700_8844Med tem ugotovimo, da so se druge sorte uživači dvignili še višje kot mi.

20150113-700_8861

Na planini posedemo pri tisti idilični koči…tisti, ki nima plehnate strehe, tako kot večina takšnih in podobnih na naši strani Karavank…

20150113-700_8872

No, tale ima poleg vsega še čudovit razgled.

20150113-700_8874

Po pavzi nam ostane le še spust do zasnežene ceste, po njej pa smuk do avtomobila.

Kar se tiče Dynafitovih smuči: sam sem tokrat uporabljal smučko Dynafit Seven Summits, 2015, dolžine 163 cm. Strah, da bom stopil na smučko, ki je bolj podobna tisti, ki se je včasih uporabljala za smučanje na vodi, posledično pa bom komaj odlepil noge od tal, je že prvi trenutek splahnel. Smučka je precej lahka, v kombinaciji z Dynafitovim okovjem to lahkoto seveda še ohranja. Hoja navkreber je proti moji Elan Alaski bolj stabilna, tudi v prečenju se lepo obnese. Plovnost pa…ali je smučka odlična ali pa smo imeli čudovite razmere, dopuščam pa možnost, da je bila kombinacija obojega 😉

Resnejši test smuči bo objavljen na www.obris.si

 

5 replies
  1. MAtej says:

    Ja vidim da kr skačete:) Iz ene na drugo:P

    Kako pa da je dec eno smučo s sabo vozu, a toj blo za servis na terenu, če bi kdo kako zlomu?:)

    Odgovori

Trackbacks & Pingbacks

  1. […] zapis o sami turi je dosegljiv na povezavi. […]

Leave a Reply

Want to join the discussion?
Feel free to contribute!

Dodaj odgovor za m're Prekliči odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja