Romatenspitze (Rameter Spitz)

Abstinenca in pomanjkanje snega na sončni strani Karavank nas odvleče v Mallnitz, od tod pa po dolini Tauerntal do parkirišča pred kočo Stocker. Slednje je ob prihodu začuda še prazno, razen dveh domačih jeklenih konjičkov.

Zadnji višinci slabega vremena

Očitno so imeli severni sosedje bolj natančno vremensko napoved, saj smo sami pričeli z vzponom po cesti ravno v času, ko je začelo pršeti z neba. Topla fronta nam je dvigovala temperaturo, prav tako pa je preobražala snežno podlago. Pršič prejšnjih dni se je praktično pred našimi očmi spreminjal v mehak gnoj. Po cesti navzgor nam je bilo sicer vseeno, saj je urejena kot sankaška proga, višje pa se nam je kar milo storilo. Z gornjega parkirišča krenemo desno skozi gozd, nato pa pod Feldspitzem po dolini navkreber proti meji med Koroško in Salzburško.

Z nabiranjem višine se nas usmili tudi vreme. Zadnjih 400 višincev se vzpenjamo pod razkrajajočimi oblaki, višina pa tudi pripomore k temu, da sneg ostane dokaj suh. Na vrhu uživamo v brezveterju in čudovitih razgledih.

Za spust z vrha izberemo strmejšo flanko levo od križa. Ni nam bilo žal. Lepo smučljiv in dovolj hiter sneg nam nudi uživaško vijuganje. Nižje iščemo podobne predele, nato pa skrenemo desno pod pobočje Ulscharta. Na našo srečo je med našim vzponom tudi v spodnjem delu nekoliko stisnil mraz in sneg iz težkega gnoja preobrazil v hitrejšega, ki je sem in tja sicer ponudil nekaj presenečenj v obliki skorje, a ne preveč moteče.

v spodnjem delu smučamo po dolini Laschgbach vse do koče Jamnig, od tod pa le še smuk po sankaški progi do izhodišča.

Analiza sprva neobetavne, kasneje pa čudovite ture, opravljena ob odprtem kaminu koče Stocker.

Uživali: Jure, Matic, 2 x Miha in pisec.