Maznkov rovt, tradicionalna košnja
V teh vročih poletnih dneh tudi moj blog po malem sameva. Razlogov je verjetno več. Eden je vročina, ki mi nekako ne dovoljuje “ustvarjanja”, ali bolje rečeno, z dvojno mero vpliva na moj lenoritis kar se tiče urejanja fotografij in pisanja. Drugi je ta, da je blog tarča hekerjev, ki očitno ždijo nekje v klimatiziranih sobah in vsake toliko sesujejo tole ubogo spletno stran. Verjetno iz preprostega razloga, ker jim je dolgčas in so pregrdi za na plažo. Ampak Mato jim kljubuje 😉 Tretji pa je ta, da sem raje na soncu kot pred računalnikom, dela pa je tudi kar nekaj. Fotke čakajo na disku, zgodbe pa v glavi…vse še pride.
Eno štorijo pa vseeno spišem…da ne pozabim kako gre.
Ideja, da bi šel na Maznkov rovt pofirbcat, kako zgleda tradicionalna košnja okrog 1. avgusta je v glavi rasla že od lani, ko je o tem navdušeno pripovedoval Nino.
In smo šli. Nekaj pred šesto parkiramo pod Rogarjevim rovtom, kjer srečamo glavnino koscev. Od tod se spustimo po bregu navzdol do rovta, kjer se ravnina “pokonc” postavi. Nekaj najbolj zagnanih že kosi ob glasnem obujanju spominov in hudo moški debati. Pridruži se jim še glavnina, ki sproži še glasnejšo debato.
Ko hodim od enega do drugega izvem marsikatero mastno…pa naj raje ostane v ušesih.
In še preden Putinov aeroplan doseže zračni prostor ljube nam deželice je rovt pokošen, pijača ohlajena, golaž postrežen, dopoldne pa zaključeno s še enim dobrim delom. Maznkov rovt se ne bo zarastel…vsaj dokler so ti pobje na Hrušici doma!
Leave a Reply
Want to join the discussion?Feel free to contribute!