Lepi vrh, Trupejevo poldne

Glede na to, da v zadnjih dneh spričo zaprtosti v občine in regije človek težko najde parkirišče na izhodišču ture in glede na to, da gredo nekateri še v nočno, start nekoliko bolj zgodaj.

Pod Železnico

No, zanimivo je prav to, da tistim, ki se mudi, navadno že v štartu zamujajo. Nič za to. Dobra volja turašev na hladnem parkirišču v Srednjem Vrhu je obetala zanimiv dan. Napoved je bila za del deželice nekoliko bolj sončno vreme, za mraz smo pa očitno pozabili sploh pogledati kakšna je bila napoved. Kakorkoli, na izhodišču je mrazomer v avtu pokazal -5 °C. Je pač december. Zapodimo se do Hlebanjeve kmetije, nato pa na smučkah navkreber ob potoku Jerman vse do zimsko pravljične Železnice. Od tod naprej do Sedliča in desno na Lepi vrh. Vrh ne nudi zavetja pred hladnim vetrom, zato se ne obotavljamo. Odsmučamo proti zahodu v Železnico. Smuka bi bila sicer lahko odlična, če ne bi veter odnesel in odlagal snega po svoji volji. Po odprtih grabnih se meša kloža in pršič, spodaj med macesni pa je vijuganje po puhcu uživaško.

V Železnici še enkrat vprežemo cucke in navkreber do predvrha Trupejevega poldneva, od tod pa v smeri vzhoda v dolino potoka Žlebnica, ki se ga držimo vse do lovske koče za Lepim vrhom. Od tod še smuk po cesti proti Srednjemu Vrhu. Zadnjih dobrih 800 metrov zmanjka snega pod smučkami, tako, da se sprehodimo do avtomobilov. Zgornji del v Žlebnico odličen, saj nas v zatišnih legah čaka pršič, nižje ob potoku bi le tega lahko bilo za kak decimeter več, a vseeno dovolj za čudovito turo.

Štartalo nas je zjutraj sicer skupaj več, hidracije in analize pa so se udeležili: Jure, Matic, Samo, Atila in pisec.

Še tura v številkah: 15 km na 1200 višincev podlage.