Sedlo Vršič – Sella Ursic, 2280 m
Majsko jutro, napoved lepa, pa vendar se čuti vpliv hradne fronte. Na Jesenicah kaže zjutraj bori 2 stopinji nad ničlo…
Z Juretom se zapeljeva do Nevejskega sedla, parkirava, otovoriva ruzake s smučmi in zagrizeva v breg. Do prvih zaplat snega prideva po dobrih 20 minutah hoje navkreber po smučišču. Pod Belo pečjo se vzpneva do zgornje postaje kabinske žičnice in do koče Gilberti. Kratek postanek na terasi koče, ki je zaprta do julija. Pri koči debatirava o tempu in o smeri v katero bi se podala. V igri je Prestreljeniško okno ali sedlo Vršič. Glede na to, da Jure omenja da mu brada raste ob mojem tempu, se odločiva za lažjo – proti sedlu Vršič. Usmeriva se proti sedlu Bela peč, pod njim pa zavijeva levo. Snega je tu gor še ogromno. Tam, kjer je sonce pozneje posijalo je sneg še trd, skoraj pomrznjen. Med potjo uživava v razgledih…
Počasi se le primajeva na sedlo Vršič. Snega je tudi čez sedlo še dovolj.
S sedla se nama odpirajo novi razgledi…V daljavi se kaže Jalovec s Kotovim sedlom…plan za sobotni turni smuk dvojic.
Med tem, ko čakava, da sonce odjenja grapo v Pečeh, ki mika predvsem Jureta, čez sedlo potegne mrzel veter. Skoraj nama zanohta, par pljunkov piva v piksna zmrzne, sneg na smučeh postane led…Na hitro se opremiva in odsmučava. Jure si zaželi še nekaj adrenalina, zato se povzpne na vrh ob sedlu……in ga odsmuča.Sneg je ravno prav odjenjan, tako da je smuka pravi užitek. Odsmučava nazaj do koče Gilberti in po levem kraku smučišča. V spodnjem delu smučišča trikrat snameva smuči za kakih 50 metrov hoje, tako da na koncu prismučava slabih deset minut hoje do avta.
Lepa tura…še bo treba v te kraje…filat baterije in se pogovarjat…sam s sabo.
Lep dan je bil…agejn 😉
Matr da grem nasledn tedn smučat. Zdej sem čist brez kondicije in ni druge k da grem mal v hribe… Tole zgleda prov poezija… Vabim te zravn, sam ne zamert, če se boš spet sam s sabo pogovarju:) Sam da boš tokrat ti v vlogi Jureta, jz bom pa un k bom full slikal:)
Lepo sta zapravila dan, ja Jure ve kako se uživa in najbolje ga je pocukat za rokav, hihihihihi
Predvsem sam s sabo, hehehhee