Pršivec, 1761 m
Četrtek, jutro brez kave. Ob prvem svitu že na planini Blato, nato pa pod noge v smeri planine Jezero. Počitek med opazovanjem, kako prvi sončni žarki božajo macesne na grebenu…
Na drugi strani se Debeli vrh že koplje v soncu. 
Višje se planina Viševnik s čudovitim razgledom počasi prebuja v nov dan. 
Sveže jutro vabi na sonce, na sicer ne visok pa vendar že zaradi razgleda vreden obiska – Pršivec. Pobočje nad Bohinjskim jezerom, od koder se na eni strani razprostira pogled na jutranje meglice nad jezerom in obe Bohinjski dolini…
Na drugi strani pa Julijci v vsej svoji lepoti.
Med uživanjem v razgledih je tudi že sonce pregnalo meglice nad jezerom. Tako imajo okoliški hribi spet ogledalo na razpolago.
Dan je prelep, da bi se šlo že domov. Tik pred odhodom z vrha se s z Vogarja priklati mojster Jošt Gantar s prijateljem. Vesel srečanja in čveka o tem in onem…in fotografiji 😉
Ob povratku se tudi planina Viševnik že koplje v soncu.
Čez planino Jezero vodi pot na več strani…
Tokrat pod Debeli vrh…
…in Ograde na eno lepših planin, planino v Lazu.
Martinčkanje na mehki travi, uživanje v tišini te sili k temu, da se vračaš…
…in žal ti je vsake minute, ko nisi tam…nekje.
OH ja, teli hribi so tko lepi…
Kmal bo zima…
Matej
Enako. Se bo treba zment za kako skupno turco 😉
Hej, luštn se je blo srečat, sploh pa tkole na vrhu jesenskega Pršivca – sem prepričan da se še kje takole ujamemo!