Kobarid – mini "dopust"
Poletje se počasi izteka, vreme pa še vedno lepo drži. Dva dni “frej” bo ravno dovolj, da se gre na manjši odklop čez Vršič.
Konec tedna Matotu pošljem sms: “Torek, sreda, plani?” V kratkem dobim odgovor: “Lahko greva na dopust”. Ker sem ga že kak teden prej “nakuril” z odličnimi palačinkami pri Lazarju, sva bila že skoraj vse dogovorjena. Le še uro odhoda sva določila in gas čez vršiške serpentine.
Hitro sva čez Vršič, spustiva se v Trento, kjer si v Info središču TNP-ja ogledava razstavo fotografij Dana Briškega na temo Julijcev. Fotografije kar potegnejo tja v višave in pričarajo skoraj vso tisto lepoto, ki jo doživiš samo v hribih. Ko se vrneva do avtomobila pograbiva vsak svoj fotoaparat in se zapodiva do prve bajte, kot svinje v buče 🙂
Kdo bi si mislil, da bukova drva človeka lahko tako pritegnejo in fascinirajo 😉
Po škljocanju pot nadaljujeva do plezališča v Trenti. Čez Sočo…
…in hajd v skalo.
Glede na to, da je bil zadnji mesec preživet bolj ne v skali kot ja, je bilo tudi moje “plezanje” temu primerno. Vsi oprimki so bili nekako premajhni…
Pa vendar…da sva imela malico na razgledni točki sva se pa le potrudila 😉 
Po dopoldanski telovadbi si privoščiva prvo kavo v bližnji oštariji, nato pa greva “malo” slikat v Velika korita Soče. 
Vedno me fascinira…
Ko zlezeva iz struge v Velikih koritih se zapeljeva še do Malih korit. 
Ob tem za trenutek “zmotiva” še pajka pri kosilu, ob tem pa tudi sama ugotoviva, da sva tudi midva na vrsti za hranjenje. 
Na poti proti kampu Lazar v Kobaridu se ustaviva še ob vojaškem pokopališču v Bovcu. 
Ob Soči v Kobaridu postaviva šotor, nato pa loviva še zadnjo svetlobo v slapu Kozjak.
Ko v Kozjaku ugasnejo luč se napotiva do kampa. Ampak brez “afngunca” ne gre 😉 Najprej Mato na Kozjaški pisti predstavi kolekcijo prešvicanih cunj…
…nato se mu pridružim še sam v nekoliko temnejših odtenkih.
Po fotoafnguncanju sva pošteno lačna. Od Kozjaka brž do Soče…
…čez brv…
…z razgledi, takimi in drugačnimi…
…direktno v kamp v palačinkarno. Po odličnih palačinkah z mesnim nadevom imava občutek, da sva za navaden torek postorila več kot dovolj. Spalka vabi 😉
Sredino jutro obeta topel in lep dan. Po zajtrku in kavi se napotiva v smeri slapa Kozjak, na pol poti pa skreneva levo proti plezališču Pod kopitcem. 
Po kolovozu in lepo uhojeni stezi kmalu prispeva pod plezališče. 
Lepo urejeno, označeno in kar je glavno – v senci.
Prva smer, ki se je lotiva je “Čik pavza”.
Lepa, z razgledno klopco na vrhu.
Poplezava še “Obvoznico”, Mato pa zleze še “Drist”.
Sonce že lepo objema steno, zato se pametno umakneva 🙂 Cilj: namakanje v Nadiži. Tokrat je bila skoraj neobljudena. Pozna se, da gredo otroci jutri v šolo in da je treba zvezke zavit, robove v zvezkih narisat… 😉 Midva pa …čof v Nadižo. 
Ko sva se odmočila nama je preostalo le še oblačke na nebu štet…
…in nakako sva kar našla smisel življenja 😉
Saj bi to početje še nadaljevala, pa se je spet pojavila teta lakota. Med čakanjem pizze v kobariški pizzeriji sva lahko opazovala še domeče živali. 
Polnih želodčkov se nameniva proti Gorenjski, med potjo pa na kavo povabiva še prijatelja Branka iz Čezsoče. Mimogrede…v Trenti obstaja oštarija Metoja. Ker sva imela želodce še nabasane, si njihovo odlično domačo košto privoščiva drugič. Šla sva si pa ogledat prodajno razstavo fotografij zgoraj omenjenega Branka.
Prjatu, kapo dol. Še na kozoroge greva skupaj, pa si ta prau dec 😉
Končna ocena: vikendi med tednom sploh niso slabi 😉
Svet je lep!
Tista drva zgleda vsako leto znova vlečejo poglede:
http://utrinki.wordpress.com/2007/11/24/58/
Diana, sej veš…če zutrej iščeš kje bi kufe spil, pol tud bukova drva narajmaš 😉
Šele zdej vidm kako je lepo na “naši” strani..
Prou spomne me na- Krasna si bistra hči… Al pa znate eni tok dobr fotkat..Res ful nore fotke. Pa tud motivi..ne vem kje najdeš..Te bajte z drvam sploh še nism vidla.
Albin, takle mamo, kva pa hočm 😉
Mato, čakam tvojo objavo…kar se presetsov tiče me pa ne skrbi. Vem, da jh boš naštudirou 😉
Ja benti cimeru, eni si pa znate prvoščit. Ni kaj, družba se razslojuje – eni pač majo drugi pa ne… Ne lej se ti (vama) nisem fouš, prav fajn je to da zna človk naravo doživet tako od bliz in v detajle…
Še veliko takih podvigov želim in privoščim.
Albin
Matr, dobr si ti tole naškljocal. Jz mam bl eno žalost, ampak za blog bo, da kšnga mal zrajcam:) Sam boš pa vidu, sm pa odkril svet presetov, čeprov se mi zdi, da nism še najbl vešč:)
Vikendi so pa zmer fajn, pa čej za vikend alpa med tednom:P