Nabojsova škrbina

Na petkovo jutro se nas 6 zbaše v Kham-bus in via na zahod k sosedom. Do Ovčje vasi nato pa do Ojcingerja, kjer parkiramo in po trasi tekaške proge pričnemo s hojo.
Pot čez travnike je mestoma popolnoma poledenela, višje pa lepo uhojena, zato skoraj do koče Pellarini smučke počivajo na ruzaku.
Glede na to, da v naših koncih v teh dneh močan veter povzroča precej preglavic, tu, v zavetju gora prav uživamo v brezvetrju. Viš in Veliki Nabojs se postavljata pred nami.

V okviru letne poti napredujemo proti koči Pellarini. Tik pred izhodom iz gozda se čevelj pohodnika ugrezne, zato prestopimo na smučke.

Tudi nad kočo Pellarini še uživamo v brezvetrju.

Očitno nismo bili samo mi mišljenja, da bo s škrbine lepa smučarija. Kaj kmalu nad kočo nas je za celo četico. No ja, saj smo bili že sami številna ekipa.

Višje pod stenami se tudi tu začnejo vrtinčiti vetrovi. Na trdo podlago veter nanaša sipek sneg, špura od predhodnika, ki je le deset metrov pred tabo se kaj hitro zakrije, hoja pa nekoliko zahtevnejša.

Za nami se Mangart skriva pod kapo.

Na vrhu je seveda prepišno, zato se kaj dosti ne zadržujemo.

Še pogled na drugo stran, proti Montažu…Špiku nad policami.

Smučamo pod stenami Velikega Nabojsa in se tudi nižje držimo leve strani.

Pod stenami najdemo lepe predele z mehkim napihančkem, kjer se da prav uživaško vijugati.

Tudi nižje skozi tiste redke macesne je šlo lepo. Mestoma pršič, mestoma skorja…vse do koče Pellerini.

Pod kočo do gozdne meje po strminah še najdemo nekaj mehkega, nižje skozi gozd pa je podlaga trša. No, tudi zgoraj se najde skorja, a ne tako trde kot tu.

Sledi še rodeo po cesti do izhodišča in hidracija.

Za konec seveda še skupinska…iz enega avta 😉