Kopa 2023

Ko nad najlepšo vasjo na svetu počasi gozd začne zeleneti, se na Kopišču za Štefelinovo novino pod Kozjim hrbtom začne kaditi. V vas sem in tja zadiši po dimu, ki se vali iz oglarske kope.

Koroška Bela

Še preden pa pa se prvič pokadi, je vloženo precej truda. Letos je bilo v kopo natančno zloženo med 13 in 14 kubičnih metrov oziroma blizu 20 prostorninskih metrov lesa. Prevladuje les bukve, gabra in leske. Da je bila kopa nared za prižig, je bilo potrebno najmanj dvakrat pljuniti v roke. Prvič v drugi polovici marca, ko je šest oglarjev postavljalo “poden” in zlagalo drva, nato pa še enkrat sredi aprila, ko je osem oglarjev zasipalo kopo na zemljišču, katerega lastnik je Agrarna skupnost Koroška Bela, kateremu so oglarji naprej in nazaj hvaležni za gostoljubje.

Preden so oglarji prišli do končnih del, je bilo seveda potrebno les podreti, razžagati in scepiti. Ob kopi so uredili lično prizorišče in streho za obiskovalce, ki niso nikoli ostali ne žejni, ne lačni. Že samo do samega prižiga kope, ki se je letos zgodil 21. aprila, je bilo opravljenih najmanj 400 delovnih ur. Po prižigu kope je bila do rofkanja na prizorišču 24 ur celih deset dni prisotna dežurna ekipa dveh oglarjev. Redne kontrole zjutraj in zvečer niti niso vštete v vse delovne ure.

Kot pravi Črt, eden izmed oglarjev, jim ni škoda prostih ur, ki jih kot oglarji preživijo pri kuhanju oglja, saj jih povezuje prijateljstvo, dobra volja, predvsem pa se ob delu stkejo trdne vezi. Le teh so deležni tudi otroci oglarjev, ki prosti čas preživijo v naravi in ob delu, s tem pa krepijo delovne navade in pa spoštovanje do sicer težkih a lepih običajev.

Oglarji, ki so povezani v KD Možnar, se s kuhanjem oglja ukvarjajo od leta 2012, letošnji izkupiček pa je bil dobri dve toni kvalitetnega oglja.

Oglarstvo ima na naših tleh bogato zgodovino. V času razcveta železarske industrije so imela večja industrijska podjetja svoje gozdove, v katerih so najeti slovenski oglarji pridobivali oglje.Že od leta 1555 dalje so rudarski sodniki podeljevali pravice do oglarjenja.

Med tem, ko se v državi z dvema milijonoma prebivalcev na dva politična pola razdeljeno prebivalstvo prepira komu in zakaj postaviti spomenik za zasluge, da smo svobodni in samostojni, nad najlepšo Koroško Belo peščica dobrih in vedno nasmejanih oglarjev ohranja tradicijo, ki je za moje pojme največji spomenik za naprej in nazaj. Ta spomenik gradijo svojimi žulji, znanjem in financami.

No, za svojo dejavnost so dosegli vsaj to, da je vpisana v register nesnovne dediščine. Spodnje fotografije prikazujejo le delček vzdušja nad vasjo.