Aignerhöhe

Vremenska napoved za naše konce je bila precej vetrovna, zato Žiga predlaga, da do konca izkoristiva njegovo tedensko vinjeto za deželo na senčni strani Karavank.

Planina Aigner, v ozadju Permuthwand

Med tem, ko se del tistih, ki si niso podaljšali novoletnih počitnic do treh kraljev odpravlja v prvi delovni dan letošnjega leta, se z Žigom odpraviva k sosedom v dolino Zederhaus vse do Walda. Od tod na cuckih in smučeh nadaljujeva do planine Aigner. Snega je v teh koncih veliko manj, kot pri nas, pa vendar se v upanju, da se bo z višino tudi ta pomanjkljivost izničila, zavijeva desno proti Aignerhöhe.

Pred nama ni bilo danes še nikogar, zato vlečeva svojo špuro po novozapadli snežni odeji, ki z nadmorsko višino res nekoliko raste. Na žalost pa je vršni del gore precej spihan. Pa naju to ne zmoti preveč. Uživava v tišini, pa čeprav tudi razgledov vsled oblačnosti in difuze ni tistih pravih.

Po kratki pavzi na vrhu se spustiva do planine Aigner. Vršni del gore danes ne ponudi smučarskih presežkov, saj so noge stalno v pripravljenosti kdaj se bo skorja pod plastjo pršiča udrla. Nižje nad planino postane vijuganje bolj uživaško, saj veter včerajšnjega snega v tem delu ni odnašal.

Ker je bila ura šele 10.30, še enkrat vpreževa cucke in se podava na drugo stran planine, skozi macesnov gozd v smeri Schöpflinga. Ko se nama pokaže na ogled pobliže postavi še Mali Mosermandl in kjer spet kaže, da je veter odnesel tiste najboljše sloje belega, počasi zaključiva z vzponom. Edina turaša, ki ju srečava na tej strani doline, sta dva avstrijska užitkarja, po vsej verjetnosti penziji, ki v sproščenem pogovoru vlečeta špuro proti Schöpflingu.

Vijuganje s te strani doline je bilo prav uživaško, še posebej po flankah med macesni nad planino, za katere Žiga izjavi, da so odtehtali ceno vinjete in nafte. Preostane nama le še spust po dolini do izhodišča, od tam pa na hidracijo v Zederhaus, nato pa proti domovini

Kljub vsemu sva nabrala dobrih 1000 višinskih metrov in prešpancirala 14 km.

Ni bil stran vržen dan, sploh ob podatku, da se vremenarji niso zmotili, saj je po naših hribih močan veter spet ustvarjal nove umetnije.