Greben proti malemu Mosermandlu, 2350 m
Petkova napoved je spet odlična…no, ne za dolino. Ker je po naših kucljih bore malo snega se na petkovo jutro odpravimo proti 130 km oddaljeni vasici Wald. Nekaj čez šesto zjutraj smo v avtu Jure, Matic, Žiga in jaz. Po uri in pol debate smo na izhodišču.
Na parkirišču se opremimo, nato pa po senčni dolini potegnemo proti planini Muhreralm.
Med tem, ko so severna pobočja hribov spihana in skoraj kopna, se nam pred nosom vsaj odpira belina. V pravo smer gremo 😉
Na koncu planine nas že čaka sonce. Hoja v samem puliju…ob čudovitih razgledih…užitek.
Na planini obrnemo levo v smeri Schopfinga. Skozi macesnov gozdič navkreber…
Z usti do ušes delamo plane kako bomo pokracali kuclje tam gor.
Za hrbtom imamo verigo od Rettenwanda, Permuthwanda, Stampferwanda pa do Aignerhöhe.
Mi pa po sončku navzgor proti grebenu nad krnico Jakoberkar.
Po grebenu iščemo izhodišče za spust. Kmalu najdemo lepo še nepresmučano flanko. Lepo zalita strmina z grebena nas vabi. Še prej pa kratka pavza in pa seveda gruppenfoto.
Tokrat so z mano ganc nove Alaska z Dynafitom. Ja, je luštn hodit s kako kilco manj pod nogami 😉
Spodaj ob pogledu na presmučano nasmehi ne popustijo. Še enkrat vprežemo pse in zadnjih 300 višincev ponovimo. Tokrat po drugi še nepresmučani flanki.
In spet se praši…
Sledi še spust skozi macesnov gozd nazaj na planino, od tod pa po cesti do avta. Na koncu zapišemo dobrih 1100 višincev smučarije.
Spodaj v vasinajdemoše vaško trgovino. Založimo se s pivom po smešno nizki ceni…tako je pot domov veliko krajša 😉
Končna ocena: nove dilce se me morajo še navadit, turca pa odlična…poleg tega se Sigmin ror na moji D300 lepo obnese.
lepo zgleda tole:):)
kot,da se je ravnokar vssul porcjon sneg na tist konc….